Andrej Kolmanič, izvršni direktor Impola iz Slovenske Bistrice, se je ob 200. obletnici obstoja tovarne, ki danes prerašča slovenske okvire, v enem najbolj zahtevnih obdobij, kot je dejal, primerljivem z gospodarsko-finančno krizo leta 2008, ozrl v prihodnost.
"Potem ko so evropske proizvajalke aluminija, na žalost tudi slovenski Talum, zavoljo previsokih cen električne energije ugasnile elektrolize, smo odvisni predvsem od uvoza. Ob tem prilagajamo proizvodne procese in računamo tudi na reciklirani oziroma sekundarni aluminij," je dejal Kolmanič in dodal, da letno iz EU odteče milijon ton tovrstnega aluminija. V EU si tudi v luči zelenega prehoda prizadevajo za čim več recikliranega aluminija. V ta namen so oblikovali tudi novo blagovno znamko Infinial z nizkim ogljičnim odtisom. Dodaten udarec prinašajo trgovinska vojna in kar 50-odstotne carine za izvoz v ZDA, širitev teh tudi na uvožene komponente, ki vsebujejo aluminij, in nepredvidljivi protidumpinški ukrepi. "Če smo pred tem 15 odstotkov naše proizvodnje izvozili v ZDA, je danes le še odstotek, pa še to specializiranih izdelkov. Vrata v ZDA so nam tako rekoč zaprta."
Glede na to, da so na udaru vsi evropski proizvajalci, to pomeni presežne zmogljivosti, ki na trgih nižajo cene. Manjše povpraševanje avtomobilske industrije nadomeščajo z iskanjem priložnosti v drugih panogah, kot so trgovina, prehrambna industrija, farmacija in letalska industrija, za kar imajo tudi ustrezen certifikat. "Kot člani obrambnega grozda upamo tudi na posle v obrambni industriji, ki se napovedujejo. Kljub naporom, ki jih vlagamo, za zdaj ne dosegamo načrtovanega obsega proizvodnje, ta je trenutno nižja za 10 do 15 odstotkov."
260
tisoč ton izdelkov iz aluminija letno proizvedejo v Impolu
Cenovne pritiske naročnikov skušajo blažiti tudi z obvladovanjem stroškov, med katerimi so najvišji stroški dela in električne energije. Ob inflaciji in rasti življenjskih stroškov se zaposleni nadejajo višjih plač, te so sicer januarja letos dvignili na raven nad minimalno plačo. "Glede stroškov energije smo preko GZS v kontaktu s predstavniki vlade, da bi ta po vzoru nekaterih evropskih držav energetsko intenzivnim panogam priskočila na pomoč. Po zadnjih informacijah naj bi bila vlada naklonjena pomagati gospodarstvu z eno teravatno uro električne energije."
Glede na situacijo na trgu Impol za zdaj ne dosega toliko dobička, kot bi si želeli, kljub temu so investirali v novo kovaško linijo za moto industrijo, zagnali so tudi novo žago v livarni za razrez folij in drugih valjanih proizvodov. V okviru naložb v digitalizacijo so ustanovili lasten večji IT-oddelek. Na Hrvaškem vlagajo v okoljske standarde in manjše posodobitve obstoječih strojev in v proizvodno opremo. V Srbiji v svojo tovarno ta čas ne vlagajo, ob čemer jim pravila EU oziroma sankcije zoper Rusijo onemogočajo izvoz na njeno tržišče.
Oktobra monografija o Impolu
Uradno rojstvo Impola iz Slovenske Bistrice je bilo 19. marca 1825, ko so predelovali baker, od leta 1952 pa je sledilo obdobje aluminija. "200 let obstoja je tudi za evropske razmere redkost, zato je prav, da ta visoki jubilej proslavimo s tistimi, ki so Impolu največ dali, torej Bistričani," je dejal Andrej Kolmanič. Povedal je, da je ta čas v tovarni 2500 zaposlenih, skupaj z vsemi dobavitelji pa število dosega že 10 tisoč. Za rojstni dan so si "podarili" nov moderen glavni vhod v tovarno, ki ustreza vsem zahtevanim svetovnim standardom v panogi. Oktobra bodo izdali monografijo o Impolu, jutri pa bodo za vse priredili veliko zabavo z Nino Pušlar in ansamblom Mi2.
