Na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) se je obrnil potrošnik, ki je ugotovil, da za sredstva na svojem varčevalnem računu, odprtem leta 2007 pri banki NLB, ne prejema skoraj nobenih obresti. Po pregledu pogodbe so pri ZPS ugotovili, da težava tiči v stari pogodbi, ki določa obrestno mero na način, ki danes za varčevalca ni več ugoden.
Ugotovljeno je bilo, da se pogodba sklicuje na sklep o obrestnih merah, ki ga je banka leta 2017 spremenila. S spremembo je za vse pogodbe o varčevalnih računih, sklenjene do 31. maja 2009, določila obrestno mero v višini zgolj 0,01 odstotka letno. To pomeni, da varčevalci s takšnimi pogodbami kljub rasti referenčnih obrestnih mer ne prejemajo višjih donosov.
Razlika med starimi in novimi pogodbami
Novejše pogodbe o varčevalnih računih imajo obrestno mero praviloma vezano na referenčno obrestno mero Euribor. Obrestna mera je definirana kot delež veljavnega Euriborja, pri čemer je pogosto določeno tudi dno, na primer, da obrestna mera nikoli ne pade pod 0,0001 odstotka letno. To je varčevalce ščitilo v obdobju negativnega Euriborja, danes pa jim omogoča bistveno višje obresti, kot jih prejemajo imetniki starih pogodb.
Potrošniku, ki se je obrnil na ZPS, so svetovali, naj v skladu s pogodbenimi določili prekine staro pogodbo in pri banki odpre nov varčevalni račun pod trenutno veljavnimi pogoji. S tem si bo zagotovil obrestno mero, vezano na Euribor, in posledično višje prihodke od obresti.
Primer poudarja pomembnost rednega pregledovanja pogojev bančnih produktov. Podobno kot pri ponudnikih telekomunikacijskih storitev, kjer potrošniki pogosto preverjajo nove pakete, je smiselno tudi pri bankah preveriti, ali sklenitev nove pogodbe prinaša boljše pogoje. Stare pogodbe morda ne sledijo več trenutnim tržnim razmeram, kar lahko za potrošnika pomeni izgubljen donos.
ZPS zato vsem imetnikom starejših varčevalnih računov svetuje, da preverijo svoje pogodbe in se pri svoji banki pozanimajo o možnostih za sklenitev nove, ugodnejše pogodbe.
