Morda bodo nekateri starejši to bolj trdili za mlajše, ženske pa za moške, a v zadnjih letih velja splošno prepričanje, da so se številne tradicionalne vrednote v sodobni družbi porazgubile. Domnevno izgubljen občutek skupnosti, odgovornosti in spoštovanja pravil, tudi pomanjkanje vzgoje, discipline in samostojnosti pri današnjih mladih pri marsikom poraja vtis, da je bilo nekoč bolje. Da je že zavoljo nekdanjega obveznega služenja vojaški rok mladim moškim pripomogel k samostojnosti, občutku pripadnosti, solidarnosti in pripravljenosti drugim, kar je temelj zdrave in povezane družbe.
"Vzgaja družina, ne vojska"
Bi morebiti ponovna uvedba nekakšnega krajšega obveznega služenja vojaškega roka mladim dala priložnost, da se osamosvojijo ter bolj spoznajo pomen reda, discipline in sodelovanja? Čeprav je sicer tudi trenutna varnostna situacija v Evropi zaradi vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu nestabilna, bi bil obvezni vojaški rok bolj kot odgovor na varnostna vprašanja namenjen za družbeno koristne aktivnosti: fizično pripravljenost, pomoč ob naravnih nesrečah, civilno zaščito, prostovoljstvo, spoštovanje pravil in dela v skupini. Idejo nenazadnje krepi tudi ponovno uvajanje obveznega vojaškega roka na Hrvaškem in v Srbiji.
Ministrstvo za obrambo se seveda strinja z mnenjem, da imajo pozitivne vrednote (občutek skupnosti, odgovornost, spoštovanje do pravil, disciplina, samostojnost, red, sodelovanje, solidarnost, pripravljenost pomagati drugim) mesto v slovenski vojski. A hkrati dodaja, da vojska ne more reševati sistema vrednot v družbi: "Vzgoja za omenjene družbeno pomembne vrednote presega odgovornost slovenske vojske in samo z obveznim služenjem vojaškega roka tega ne bi učinkovito naslovili, saj se vzgoja začne že od malih nog v primarni družini, nato preko šolanja in sodelovanja v različnih dejavnostih (krožkih, društvih, itd.)."
Vse je odvisno od državnega zbora
Spomnimo: obvezno služenje vojaškega roka je bilo v Sloveniji zamrznjeno leta 2003 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti. Kljub temu pa ima Slovenija prav na podlagi tega zakona možnost ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti, če bi se izkazala potreba po tem. Obramba države je po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in je ohranjena ne glede na spremembo načina popolnjevanja iz naborniške v poklicno vojsko. Državni zbor tako lahko ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja odloča o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi. Ti pogoji trenutno seveda niso izpolnjeni.
Kako je s prostovoljnim služenjem?
V Sloveniji je sicer od leta 2004 mogoče prostovoljno služenje vojaškega roka za fante in dekleta v starosti od 18 do 30 let. Prostovoljno služenje vojaškega roka traja 13 tednov (dobre 3 mesece). Kot sporočajo z ministrstva za obrambo, se preko tisoč dijakov in študentov na leto udeleži tudi vojaških taborov za mlade. "Iz tega lahko povzamemo, da je slovenska vojska zanimiva za mlade in ti spoštujejo njene vrednote, ki jih želijo tudi sami osvojiti," sklenejo na ministrstvu: "Trenutno pa ne potekajo nobene aktivnosti za aktiviranje vseh sestavin vojaške dolžnosti, saj s sedanjim sistemom popolnjevanja slovenske vojske dosegamo dobre rezultate."
