Hrup naš vsakdanji

Človek se stalnega hrupa, ki je v njegovi okolici, navadi in se ga sčasoma skoraj ne zaveda več.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zvok avtoceste pride do izraza šele zvečer in ponoči, ko vse ostalo utihne ali pa je drugih zvokov bistveno manj.
Tit Košir

Živim blizu avtoceste, ki pelje proti Notranjski in Primorski. Hrup, ki ga povzroča promet, se podnevi nekako skrije za ostale zvoke, ki jih je podnevi precej več kot ponoči. Od avtomobilov, ki vozijo po krajevni cesti in mimo naše hiše, do glasov ljudi, vetra, tudi zvokov, ki jih sami povzročamo v vsakodnevnem življenju. Zvok avtoceste pride do izraza šele zvečer in ponoči, ko vse ostalo utihne ali pa je drugih zvokov bistveno manj. A če malo pomislimo, je verjetno zvečer in ponoči tudi na avtocesti manj prometa kot podnevi, torej je dnevnega hrupa več, čeprav se ga ne zavedamo in ga delno preglasijo drugi zvoki.

Sicer pa smo ljudje ustvarili veliko naprav, ki povzročajo hrup. Človek se stalnega hrupa, ki je v njegovi okolici, navadi in se ga sčasoma skoraj ne zaveda več. Tako smo navajeni nanj, da se lahko zgodi, da težko zaspimo v krajih, kjer še imajo nočni mir. Znano je, da stalen hrup vpliva na zdravje, tudi če nas ne moti več, ker smo se nanj navadili. Pa ne pretiran hrup, tudi takšen, ki bi mu teh lastnosti morda ne pripisali. Zato ni čudno, da govorimo tudi o zvočnem onesnaževanju.

Ornitologi so ugotovili, da se ptičji mladiči, ki se izvalijo preblizu avtocest ali drugih s hrupom obremenjenih krajev, ne morejo naučiti pravilno peti, kar jim pozneje povzroča težave pri iskanju gnezditvenega partnerja. Vodni promet povzroča mnogo zvokov, ki motijo vodni živelj. Nekatere moti pri orientaciji, druge pri medsebojni komunikaciji, povzroča tudi bolečine. V nekaterih pisarnah prezračevalne in klimatske naprave tiho šumijo ves dan. Ko vstopimo, tega sploh ne zaznamo. Iz lastne izkušnje pa vam povem, da kadar se taka naprava izključi, šele začutimo, kako se nam odpočijejo ušesa, kar pomeni, da nas tudi stalna prisotnost razmeroma tihih zvokov obremenjuje.

Mir in tišina postajata vrednoti, a šele ko se zavemo, v kako z zvoki obremenjenem okolju marsikje živimo. Pogosto nas bolj zmotijo glasni motorji adrenalinskih mladcev, a ti pridejo in gredo, no, včasih se to večkrat ponovi. Zagotovo pa se ne vozijo ves dan gor in dol, če drugega ne, gorivo stane. Nekatere moti vpitje otrok, ki se igrajo pred blokom ali na bližnjem igrišču. Toda prej ali slej gredo tudi oni spat. Najbolj problematični so stalno prisotni zvoki ali pa takšni, ki le redko pojenjajo, sploh ni nujno, da so vpadljivi in izraziti. Zvočno onesnaževanje na srečo ne vpliva na podnebne spremembe, marsikoga pa pošteno pogreje. A stvar je resna. Marsikje so hitrostne omejitve na cestah tudi zaradi manjšega hrupa pri počasnejši vožnji. Z malo empatije bi se jih lahko tudi zaradi tega dosledneje držali.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.