GZS izmerila gospodarski utrip v programih političnih strank

Predvsem njihovo ujemanje z gospodarskim programom Made in Slovenia 2035. Kje so največje in najmanjše razlike ter v katerih delih programi strank vključujejo rešitve, ki jih predlaga gospodarstvo.

GZS je analizirala gospodarske dele političnih programov osmih najvišje uvrščenih političnih strank, ki so bile navedene na spletni strani Volilna napoved v januarju 2026. 
GZS je analizirala gospodarske dele političnih programov osmih najvišje uvrščenih političnih strank, ki so bile navedene na spletni strani Volilna napoved v januarju 2026. 
Andrej Petelinsek
Datum 12. marec 2026 12:30
Čas branja 3 min

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pred letošnjimi državnozborskimi volitvami opravila pregled, v kolikšni meri se volilni programi političnih strank, ki jim po javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje, skladajo z gospodarskim razvojnim programom Made in Slovenia 2035 (MiS 2035). GZS je tako analizirala gospodarske dele političnih programov osmih najvišje uvrščenih političnih strank, ki so bile navedene na spletni strani Volilna napoved v januarju 2026, in sicer Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, NSi, Prerod, Resni.ca, SD in SDS. 

Manjkajo sistemske rešitve za konkurenčnost gospodarstva

Na področju davčnega okvirja večina strank predlaga delne davčne razbremenitve, predvsem z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb za izbrane dejavnosti ali manjša podjetja, pri čemer so pogledi glede obsega in ciljev ukrepov precej različni, ena stranka pa bi obremenitve celo povečala. Pri dohodnini več strank podpira postopno zviševanje splošne in posebnih olajšav, zlasti za mlade, ter nekatere prilagoditve davčnih pravil. "Sistemske rešitve za konkurenčnost gospodarstva večinoma manjkajo, saj stranke ne naslavljajo ugodnejše obravnave napotenih delavcev, obdavčitve opcij, davčnih spodbud za startup in scaleup podjetja, del predlogov pa bi z višjimi prispevki celo povečal stroške dela."

Tudi širitev na nove hitrorastoče trge

Večina strank prepoznava pomen boljšega dostopa do financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, predvsem prek razvoja finančnih instrumentov, tehnološke modernizacije in večjega povezovanja javnih in zasebnih virov. Le trije politični programi imajo na področju internacionalizacije razmeroma konkretne usmeritve. "Največje ujemanje s strategijo Made in Slovenia 2035 je pri poudarku na podpori malim in srednje velikim podjetjem, diverzifikaciji izvoznih trgov ter aktivnem vključevanju slovenskih podjetij v nove globalne verige vrednosti. V nekaterih programih se pojavlja tudi usmeritev v širitev na nove, hitro rastoče trge ter krepitev gospodarskih odnosov z največjimi svetovnimi gospodarstvi."

Pri debirokratizaciji brez jasnih ukrepov in merljivih ciljev

Programi političnih strank pri debirokratizaciji večinoma ponavljajo splošne ukrepe, pogosto manjkajo jasni ukrepi in merljivi cilji. Premalo poudarka je na rednem merjenju administrativnih bremen, stabilnosti regulativnega okolja in naknadnem vrednotenju zakonodaje.

Na področju znanosti, inovacij in kadrov večinoma manjkajo ključni sistemski ukrepi MiS 2035, zlasti razvojni skladi, jasni finančni instrumenti, merjenje učinkov politik ter aktivnejša vloga gospodarstva pri določanju prioritet. Del predlogov gre v pravo smer, vendar ostajajo premalo ambiciozni in operativni, kar omejuje njihov dejanski vpliv na konkurenčnost in dolgoročni razvoj.

Pogrešajo kapitalske mehanizme in davčno obravnavo startupov

Na področju startupov in inovativnih tehnologij prevladujejo splošne usmeritve, konkretnih in izvedbeno jasnih instrumentov, primerljivih z ukrepi v MiS 2035, je malo. Manjkajo predvsem natančno opredeljeni kapitalski mehanizmi, davčna obravnava startupov in opcij ter sistemska podpora razvoju ekosistema. "Čeprav gredo nekateri predlogi v pravo smer, ne rešujejo ključnih ozkih grl, kot so kapitalske vrzeli, šibka komercializacija znanja in zadržanje ključnih ekip, še ocenjujejo v GZS."

Na področju digitalnih tehnologij so programi večine političnih strank šibki, saj digitalizacije ne prepoznavajo kot ključnega vzvoda produktivnosti in konkurenčnosti. V programih večinoma manjkajo konkretni ukrepi za podporo malim in srednje velikim podjetjem, inovacijske demo centre in kibernetsko varnost, nekoliko bolje pa je naslovljena digitalizacija javnega sektorja. Izstopajo le posamezni predlogi, ki vključujejo podatkovne centre, digitalne kompetence, upravljanje podatkov in razvoj domačih rešitev umetne inteligence.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
48%
591 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
15 glasov
Andreja Hoivika.
3%
43 glasov
Dejana Kaloha.
1%
7 glasov
Vido Čadonič Špelič.
9%
108 glasov
Jožefa Horvata.
3%
33 glasov
Anžeta Logarja.
3%
38 glasov
Evo Irgl.
3%
33 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
1%
14 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
13 glasov
Miho Kordiša.
5%
61 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
24 glasov
Nekoga drugega.
2%
29 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
18%
229 glasov
Skupaj glasov: 1238
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.