Člani skupine podjetij za Ukrajino in Rusijo, ki so se včeraj prvič sestali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), z vso zaskrbljenostjo spremljajo razmere. Zelo žal jim je, kaj se je zgodilo, politično se ne želijo opredeljevati, je za Večer povedal Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol. Skrbijo jih napovedi, da bi EU v okviru sankcij Rusijo izključila iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, saj s tem plačila iz Rusije ne bi bila več mogoča. V vseh podjetjih, katerih predstavniki so bili na sestanku, opozarjajo, da bi v primeru izključitve iz sistema SWIFT ostali brez denarja za opravljene projekte, je povedal Olaj.
Tibor Šimonka, predsednik GZS in glavni podpredsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ) je po sestanku pojasnil, da so se dogovorili za ustanovitev posebne krizne skupine v okviru GZS, ki bo dnevno podjetjem posredovala vse pomembne informacije. Strinjali so se tudi, da je treba vlado in odločevalce v Evropi opozoriti, da je zelo lahko sprejemati sankcije, a ob tem se je treba zavedati, da je treba pričakovati ukrepe tudi z druge strani, ki lahko prinesejo veliko škode podjetjem. Udeleženci sestanka so po besedah Šimonke izpostavili, da bi morala slovenska vlada podpreti tiste članice EU, ki niso naklonjene izključitvi Rusije iz plačilnega sistema SWIFT. Med temi članicami sta Nemčija in Italija. Dogovoriti se je treba za koridorje varnih poti za dobave, razmisliti je treba, kateri projekti in oprema imajo značaj dvojne rabe (gre za civilno in vojaško rabo). Ker imajo slovenska podjetja kar nekaj takšnih projektov in opreme, "ne želimo, da so vsi kategorizirani za dvojno rabo", je povedal Šimonka. Udeleženci sestanka so opozorili tudi, da je dobava plina iz Rusije izjemnega pomena, saj se ne uporablja le za ogrevanje, ampak je tudi industrijski energent. Če bi bil predmet sankcij, bi povzročili veliko škodo slovenskemu gospodarstvu.
Vprašanje je tudi, kako zavarovati obstoječe terjatve podjetij, ki ostajajo zavarovane prek SID banke, in razmisliti bi bilo treba o dodatnih zavarovanjih prek sklada pomoči, ki bi ga lahko vzpostavili v okviru vlade ali na ravni EU. Direktor Rika Janez Škrabec je dejal, da je ta vojna presenetila vse, a bodo slovenska podjetja s prožnostjo, ki jo imajo, te težave premagala. Riko ima po Škrabčevih besedah vsa plačila zavarovana.
Aleš Cantarutti, direktor GZS, je dodal, da je ukrajinska meja zaprta, zato je transport do kupcev v Ukrajini onemogočen. V četrtek so na ukrajinskem ozemlju zadržali dva slovenska tovornjaka, podobno se je zgodilo tudi včeraj. Na sestanku so sodelovali predstavniki slovenskih podjetij, ki največ poslujejo z Ukrajino in Rusijo pa tudi z Belorusijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
