(GENERATOR) Nenavadni navadni delfin. Nova raziskava je pokazala, da ta redka vrsta obišče tudi Tržaški zaliv

Društvo Morigenos je ta teden v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems objavilo pregledno raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu. In kaj je tu nenavadnega, če gre za navadnega delfina? Gre za to, da je ime te vrste varljivo. Navadni delfin je danes namreč najbolj ogrožena vrsta kitov in delfinov v Sredozemlju.

Nagrade za ubite delfine

Navadni delfin (latinsko oziroma strokovno ime Delphinus delphis) je bil nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem običajnega. Toda od leta 1970 je ta vrsta v Jadranu in drugih delih Sredozemlja postala izredno redka. Celo tako, da je sredozemska populacija navadnega delfina na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot ogrožena. Naj takoj razjasnimo: vrsta delfinov, ki sicer stalno živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Morigenos redno preučujemo, ni navadni delfin, temveč velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je v naših vodah stalno prisotna.

Nekoč stalna vrsta, danes izjemno redka

Viri iz 70. let navajajo, da so bile zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene v 40. letih prejšnjega stoletja. Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov, dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave delfinov društva Morigenos potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. Zanimivo je, da je v slovenski poljudni literaturi navadni delfin kljub temu naveden kot slovenska avtohtona vrsta, čeprav pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije.

Prvi potrjeni primeri v Tržaškem zalivu in Sloveniji

Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato jih je treba dokumentirati. V društvu Morigenos smo navadnega delfina v zadnjem desetletju nekajkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva, zato smo svoje izsledke zbrali v zgoraj omenjeni pregledni raziskavi. V obdobju med letoma 2009 in 2012 smo na tem območju zabeležili več primerov pojavljanja te vrste tako na podlagi neposrednih opažanj na morju kot tudi na podlagi najdenih poginulih živali. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so nam omogočile fotoidentifikacijo (prepoznavanje osebkov po naravnih oznakah s pomočjo fotografij) nekaterih od teh, pri čemer smo ugotovili, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje različni osebki. Večinoma je šlo za posamične odrasle živali, v enem primeru pa za samico in mladiča, ki sta nekaj časa prebivala v pristanišču.

Se bodo navadni delfini vrnili?

Zanimivo je, da je bilo na tem območju v razmeroma kratkem obdobju opaženih razmeroma veliko primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. V okviru raziskave smo namreč opravili tudi temeljit pregled literature in dosedanjih zapisov o pojavljanju te vrste v celotnem Jadranu. A vendar navadni delfin v severnem Jadranu za zdaj ostaja redka vrsta. Če se bo sčasoma v večjem številu vrnila v Jadran, težko napovemo. Na žalost so možnosti za to precej majhne, saj nikjer v Sredozemlju ne beležimo porasta številčnosti ali opažanj. Upamo pa, da bo ta raziskava služila kot izhodišče in spodbudila poročanje o morebitnih prihodnjih primerih za boljši vpogled v pojavljanje navadnih delfinov v Jadranu. Za prihodnost našega morja pa smo konec koncev odgovorni mi, ljudje. Bomo ohranili zdrave morske ekosisteme (ki so, mimogrede, pomembni tudi za nas same)? Bomo s skrbnim ravnanjem z našim morjem omogočili vrnitev navadnega delfina ali pa vsaj ohranili veliko pliskavko, zadnjo vrsto delfinov pri nas? Danes vemo, da so veliki morski plenilci pomembni za zdrave morske ekosisteme in da so za ribištvo na dolgi rok koristni in ne škodljivi. Obnovitev zdravih ekosistemov je vsekakor možna. Od nas je odvisno.
Za več informacij o delfinih pri nas obiščite na strani www.morigenos.org ali www.delfini.si.