Ob 9. uri sem beloglavčkom odnesla prvi obrok hrane s sadjem in zelenjavo. Vsi so me pričakovali in me pozdravili z značilnim oglašanjem. Ob vstopu sem vse člane družine poklicala na vejo, s katere jim ponudim hrano. Prva je k meni prišla samica Frida, na kateri sem zagledala tudi mladička. Fridi sem z največjim veseljem ponudila grozdje, ki ga ima zelo rada. Sledil ji je sledil samec Pablo, ki pa je na moje presenečenje na hrbtu nosil še enega mladička, je veseli dogodek opisala Zala Kuhar, oskrbnica beloglavčkov v Tropski hiši.
Vzreja v umetnem okolju rešilna bilka za vrsto
Beloglavček (Saguinus oedipus) je kritično ogrožena vrsta opic iz Kolumbije. Med letoma 2008 in 2012 so jih strokovnjaki za proučevanje primatov umestili na listo 25 najbolj ogroženih primatov na svetu. Po rdečem seznamu ogroženosti IUCN je vrsta umeščena med kritično ogrožene vrste, populacija pa v naravi še vedno upada. "V Tropski hiši smo se za vzrejo beloglavčkov odločili ravno zaradi statusa ogroženosti te vrste. Danes namreč po ocenah strokovnjakov v naravi živi le okrog 6.000 beloglavčkov, med njimi pa je le 2.000 osebkov reproduktivnih. Populacija beloglavčka v naravi še vedno upada predvsem zaradi krčenja življenjskega prostora in krivolova. Napovedi pa niso najbolj rožnate; glede na trend krčenja življenjskega prostora in krivolova naj bi se od leta 2018 do leta 2036 populacija potencialno zmanjšala za 80 odstotkov ali več," je pojasnil direktor in ustanovitelj Tropske hiše Simon Cirkulan in dodal, da v tako imenovanem ex situ naravovarstvu (vzreja živali v umetnem okolju izven njenega naravnega območja razširjenosti) sodeluje tudi Tropska hiša v Celju. "Vzreja živali v umetnem okolju je lahko zadnja rešilna bilka za globalno preživetje te vrste, preden jo človek izbriše s tega planeta. Vsak mladič te vrste je zato izrednega pomena za dolgoročno preživetje vrste," je poudaril Cirkulan.
Ljubke, a ne za hišne ljubljenčke
Ljubke južnoameriške opice prizadene tudi nedovoljena trgovina s hišnimi ljubljenci. "Zaradi svoje majhnosti so te opice še vedno pogosti hišni ljubljenci, vendar se iz vidika varovanja narave, veterine in dobrobiti živali to odsvetuje, nekatere države pa lastništvo nad primati tudi prepovedujejo. Vsaka eksotična živalska vrsta potrebuje ustrezne pogoje za normalno in zdravo življenje. Poleg specifične prehrane, svetlobe in temperature ter ustreznega prostora, opice potrebujejo tudi ustrezno socialno strukturo skupine, ki pa jo v stanovanju, kjer živimo ljudje, težko zagotovimo. Mlade živali za potrebe prodaje prehitro odvzamejo staršem in jih hranijo ročno. Takšen način lahko povzroči nepravilen čustveni razvoj osebkov in vedenjske anomalije," opozarja Simon Cirkulan.
Beloglavčke so v Tropsko hišo naselili v letu 2021, ko so iz češkega vzrejnega centra za primate prišla Frida in Pablo, samec in samica te kritično ogrožene opice. "Takrat smo začeli z pripravo načrta, kako oblikovati veliko in zdravo družino in poskrbeti za večje število beloglavčkov v umetnem okolju. Upamo, da bodo nekoč potomci naših živali ponovno naseljevali naravno okolje te vrste, če bo le-to sploh še obstajalo in bo zaščiteno. Ob ustreznih življenjskih pogojih, varnem okolju in vrhunski prehrani nas je par beloglavčkov kmalu presenetil z naraščajem. Frida in Pablo sta starša postala že četrtič," je še opisal direktor. "Starša si dvojčka izmenjujeta, občasno oba mladiča nosi Frida, takrat jih običajno doji, včasih jih prenaša in greje le Pablo. Mlajšim potomcem zaenkrat še nista prepustila oskrbe mladičev," je dodala Zala Kuhar.
Beloglavčki so izredno družabne živali – še več, življenje v družinski skupnosti in skupinska skrb za novorojene in mlajše potomce sta se izkazali za evolucijsko pomembno lastnost, zaradi katere je vrsta pri preživetju uspešnejša. Beloglavček je monogamna žival. Družino oblikujeta samec in samica ter njuni različno stari mladiči. Pari se lahko le vodilni par. Vodilna samica v zrak sprošča feromone, ki ostalim samicam parjenje preprečujejo. Ostali člani družine pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev, pri čemer se naučijo številnih veščin ter pridobijo pomembne izkušnje za življenje. Bolj dominantni mladiči matično skupino zapustijo in si na novem ozemlju s partnerjem druge družine oblikujejo novo družino. V naravi v povprečju beloglavčki živijo 13 let. Največja umrljivost je med mladiči. V umetnem okolju lahko živijo do 25 let.
Čakanje na nov dom
Tropsko hišo in njene zaposlene so v poznih zimskih in prvih pomladnih dneh presenetili številni ostali mladiči, med njimi pritlikavi kunci, progaste monguste, pritlikave mare, avstralski ščinkavci in mladič zlatoglavega leviča. Tropska hiša je naravovarstvena in izobraževalna institucija v centru mesta Celje. V štirih letih delovanja je postala dom več kot 170 vrstam živali in tako postala največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnoge vrste živali so Slovenijo obiskale prvič v zgodovini države in so svoj novi dom našle prav v Celju. Postala je okolje za izobraževanje in ozaveščanje ter vzrejo naravovarstveno pomembnih vrst. Navdušila je stroko ne samo doma, ampak tudi po svetu ter postala zgodba o uspehu. V Tropski hiši potekajo številne znanstvene raziskave na področju dobrobiti živali, ekologije in etologije. Med drugih je postala ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Celju. V letošnjem letu so se začela že intenzivnejša dela v projektu Biopark, kamor bi preselili številne živali Tropske hiše, dom pa bi ponudili tudi ostalim novim in večjim vrstam. Živali namreč čaka več kot 2 hektarja veliko območje.
