Jon Knez
Na Večerovem prvem soočenju kandidatov za Evropski parlament v Mežici so sodelovali Uroš Brežan (Gibanje Svoboda), Franc Kangler (SDS), Primož Brvar (SD), Mojca Erjavec (NSi), Klemen Belhar (Vesna), Marko Balažic (SLS) in Luka Omladič (Levica). Soočenje je vodil novinar in urednik pri Večeru Tomaž Ranc.
Začeli so z aktualno tematiko, opredelitvijo do atentata na slovaškega premierja Roberta Fica. Kangler je dejal, da je preuranjeno govoriti o ozadju, saj da so predsedniki vlad ogroženi po celem svetu. Za porast ekstremnega nasilja v Evropi so po njegovem mnenju krivi ilegalni migranti. Brežan je poudaril, da morajo politiki družbi dajati zgled, podobno je menil tudi Belhar. Brvar je poudaril, da je radikalizacija Evrope nesprejemljiva in da je posledica radikalnega diskurza med politiki. Erjavčeva je menila, da je treba negovati evropske vrednote. Balažic je dejal, da se moramo vprašati, zakaj se ljudje nagibajo k ekstremnim politikam, Omladič pa, da je vse odgovornost politikov.
Brežan ne bi naredil nič drugače
Osrednja tema soočenja je bila popoplavna sanacija, zato je soočenje tudi bilo v Mežici. Vlada je sprejela petletni sanacijski program v višini 2,3 milijarde evrov. Brežan, nekdanji okoljski minister v Golobovi vladi, je dejal, da so v prvih dneh po avgustovskih poplavah maksimalno možno hitro reagirali. Poudaril je, da so na terenu vsi opravili izjemno delo. Na vprašanje, ali bi danes naredil kaj drugače, je odgovoril, da ne bi: "Stvari smo imeli dobro postavljene. Morda bi lahko bili uspešnejši. Vlada ima kar nekaj prostora za izboljšanje postopkov. Morda smo kot država preveč pozornosti in energije posvetili spremembam zakonodaje. To bi morda spremenil, če bi danes še opravljal funkcijo ministra." Mojca Erjavec je menila, da ni težava v pomanjkanju sredstev, temveč v marsičem drugem. "Naši župani niso bili uslišani. Tudi to je krivo za katastrofo. Razen prvih obližev na rano ljudje še niso dobili pravih ukrepov." Brvar je poudaril, da so se "v nemogočih razmerah sprejemali ukrepi v najboljši veri".
Kot evropski poslanec ne moreš vplivati na vlado, lahko pa pritiskaš nanjo
Luka Omladič, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, je dejal, da so Koroška in poplave v vladnem fokusu: "Dejstvo je, da sanacija poteka prepočasi. Odzive moramo v prihodnje prilagoditi podnebnim spremembam." Balažic in Belhar sta bila kritična do sanacije. Kangler je poudaril, da je vlada padla na izpitu. Na vprašanje, kaj bi v primeru poplavne sanacije storil kot evropski poslanec, je odgovoril, da kot evropski poslanec ne moreš vplivati na delo vlade, lahko pa vršiš politični pritisk. Delo Brežana je ocenil kot dobro.
Župana pozvala, naj poslanci delajo za ljudi
Vprašanja sta kandidatom zastavila tudi župan Mežice Mark Maze in županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Maze je dejal, da so dobili sredstva od države, ampak so morali na to čakati pol leta. "Svojim občanom moramo zgraditi mostove, to pa ne gre čez noč." Pozval jih je, naj skušajo poenostaviti birokracijo, da se lahko dela, ne pa da se postopki ovirajo. Romana Lesjak je poudarila, da so dobili premalo sredstev. "Če bi dobili 30 milijonov, bi bilo super. Dobili smo pet milijonov in jih porabili z lahkoto. Nekaj še imamo, ker procesi tečejo tako počasi. Evropski poslanci naj se povežejo in delajo v korist Slovenije. Skrbeti bi morali za skladen regionalni razvoj, ki sploh za Koroško še ni uresničen," je pozvala.
V razpravi o regionalnem razvoju in ustanovitvi pokrajin je Belhar poudaril, da je funkcija evropskega poslanca predvsem, da glasuje. "Ključno je, da evropski poslanci glasujejo za politike, ki preprečujejo naravne katastrofe. Če je poslanec dejaven, lahko sodeluje pri oblikovanju politik. Vsi moramo biti na terenu in opozarjati na stvari. Ne smemo biti v anonimnosti glasovalnega stroja. Dejaven poslanec si lahko izbori medijski prostor in opozarja vlado, ko mora ukrepati," je dejal.
