Timotej Milanov
"Čas, v katerem živi naša generacija, prinaša predvsem v razvitem delu sveta izjemno hiter tehnološki razvoj. Skokovito se povečujejo tudi znanja o varni in trajnostni pridelavi zdrave hrane, po drugi strani pa se kot civilizacija in skupnost soočamo z zelo težkimi izzivi. Največji med njimi je gotovo vprašanje, kako dovolj varno ter učinkovito nahraniti zdaj že več kot osem milijard ljudi na tem našem planetu z vse bolj omejenimi naravnimi viri. Ob tem pa se kmetijstvo in druge gospodarske panoge že neposredno soočajo z vse bolj očitnimi škodljivimi posledicami podnebnih sprememb," je v svojem govoru ob otvoritvi 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni izpostavila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Prav podnebne spremembe so po besedah Klakočar Zupančičeve eden od generatorjev številnih globalnih kriz: "So najpogostejši vzrok migracij, saj ljudje na nekaterih področjih ne morejo več preživeti, v veliki meri pa sprožajo tudi konflikte in vojne. Ne glede na to, v kaj nas poskušajo prepričati v slepilnih manevrih 'vojne megle', so se namreč tako v človeški zgodovini kot danes vojne dogajale predvsem zaradi sle po prisvajanju naravnih virov."
Klakočar Zupančičeva tako meni, da bomo morali spremeniti način razmišljanja in svoja življenja prilagoditi novim razmeram, da bomo lahko kot skupnost in posamezniki še naprej dovolj kakovostno živeli. "To velja za vse. Za globalno skupnost in vsako posamezno državo. Pri tem mislim predvsem na odločevalce ter vsakega od nas. Svoje navade bomo morali spremeniti potrošniki, prilagoditi se bosta morala industrija in kmetijstvo, svoje pa bodo morali prispevati tudi kapitalski trgi, ki bodo morali hlastanje za dnevnimi dobički nadomestiti z dolgoročnejšim načrtovanjem finančnih prihodkov."
Erjavec: Politika mora biti do kmetijstva še posebej pozorna
"Na Pomurskem sejmu smo pred 62 leti spoznali, da je kmetijstvo in pridelovanje hrane pomembnejše, kot kažejo statistike deležev BDP. Na sejmih so se sklepale pogodbe, delale strategije, predvsem pa iskale rešitve za prihodnost. To se dogaja tudi danes, pa naj gre za Agro ali katerikoli kmetijski sejem v Evropi ali svetu," pa je med drugim poudaril predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
"Sejem Agra je torej priložnost ne samo za predstavitev novosti na področju kmetijstva in gospodarstva, ampak ponuja tudi možnost predstavitve institucij in politike, ki mora do kmetijstva biti še posebej pozorna. Kmetje in kmetijstvo ne morejo in ne smejo biti predmet enih volitev ali enega mandata, ampak generacij. Nemški minister za kmetijstvo je na Zelenem tednu v Berlinu izjavil, da ni potrebno izumljati kolesa, ampak kvečjemu kakega vgraditi v obstoječe kolesje," je še povedal Erjavec, ki dodaja, da je potrebno v obstoječe kolesje slovenskega kmetijstva in Agre vgrajevati trajnostne principe, ki po njegovih besedah edini lahko zagotovijo prihodnost kmetijstva, agroživilstva in podeželja.
Na letošnji Agri, ki bo trajala do četrtka, 29. avgusta, se predstavlja 1720 razstavljavcev iz 35 držav, letošnja država partnerica sejma je Bolgarija.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je glede prihodnjih izzivov v kmetijstvu kot ključna izpostavila vprašanja zagotavljanja hrane, pitne vode, energije ter dostopa do surovin za nove tehnologije: "Ta vprašanja niso pomembna le za kmetijstvo, temveč za celotno družbo. Kmetijstvo, ki ostaja temelj naše skupnosti, združuje vse te vidike, od rabe kmetijskih zemljišč do pridelave hrane, zagotavljanja energije in materialov, potrebnih za prihodnost. A kmetijstvo ne more uspevati brez ljudi. Potrebujemo mlade, polne energije, svežih znanj in idej, pa tudi starejše, katerih bogate izkušnje in modrosti so neprecenljive."
Biti kmet ni zgolj poklic, to je poslanstvo, ki je danes bolj pomembno kot kdajkoli prej, pravi Čalušićeva: "V prihodnosti bo ta poklic nosil izjemno odgovornost, saj poleg tradicionalnih znanj zahteva tudi poznavanje podnebnih sprememb, biotehnologije, agronomije, trajnostnega razvoja, novih tehnologij in podjetništva."
