Danes je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V Sloveniji se ta dan, tako kot nesrečni spomenik žrtvam vseh totalitarnih režimov v središču Ljubljane, ni zares udomačil, čeprav ga je Evropski parlament sprejel že pred šestnajstimi leti. Ni državnih prireditev ali prireditev, ki bi se jih udeležili najvišji predstavniki države. Tudi če se preteklosti spominjajo pietetno, ne morejo brez politične delitve. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je dneva spomnila v poslanici. Zapisala je, da je treba spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obeležiti tudi z zavedanjem, "da tako v globalni skupnosti kot evropski še zdaleč nismo presegli nevarnosti pojavljanja skrajnih režimov". Ob tem pa je izpostavila vzpon skrajnih desničarskih ideologij v Evropi in svetu ter podporo desničarskih politikov genocidu v Gazi.
V Kidričevem je bila danes popoldan nedržavna prireditev ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prireditelj je bila Zgodovinska sekcija Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Čeprav so pozdravili poslanko državnega zbora in podžupanjo, nista imeli slavnostnih govorov. Zelenica pred poslopjem najprej nacističnega in potem komunističnega taborišča Šterntal/Strnišče (naslov: Industrijsko naselje 1) ni posebno svečana. Da o propadajoči večstanovanjski hiši ne govorimo. Niti trideset ljudi ni prišlo, a se je slišalo, da so prišli z vseh koncev. Moderatorka je anonimno brala dobro besedilo o spominu in opominu, ki se ga ne bi smel sramovati noben govornik na nobeni državni proslavi, druga bralka je vmes brala pesmi Toneta Pavčka in Srečka Kosovela. Na koncu je, da bi žrtve povojnih pobojev, ki nimajo groba, dobile vsaj ime, moderatorka prebrala del seznama, na katerem je doslej več kot 900 ljudi.
Komemorativni prireditvi je sledil pogovor s patrom Brankom Cestnikom oziroma predstavitev njegovega še povsem svežega – iz tiskarne je prišel včeraj – romana Dolina zvezd ("roman o letu 1945"). S tem delom je zaključil trilogijo o drugi svetovni vojni, v njem se zasučejo ali iztečejo niti in usode iz prvih dveh romanov Razmik med žerjavi in Pogovori z njo. Branko Cestnik je razložil, kako je kombiniral zgodovinske vire, osebna pričevanja in kako in zakaj se je posluževal fikcije. Četudi so imena žrtev znana, osrednjih likov ni želel tako obtežiti z realnostjo, da bi nosili realna imena. Protagonist (ki je v veliki meri antijunak) ni le zamenjal ideoloških strani in prikrival svojih zločinov, temveč celo nasprotuje teološkemu prepričanju, da hudiča ni mogoče spreobrniti, je razkril pater Cestnik. Konformist, kakršne totalitarni režimi praviloma proizvedejo, je naredil res nekaj dobrih dejanj, še večkrat pa je najprej aktivno, potem pa pasivno asistiral slabim. V romanu Dolina zvezd je preko posameznikov izpisana usoda nekaterih skupnosti, judov ali kočevarjev, pa duhovnikov in ostankov plemstva … Branko Cestnik pravi, da v romanu ni politike, temveč samo človeška tragika. Po eni strani je želel, da bi bil roman vendarle vsaj malo svetel, zato v črni temi v tej dolini vseeno zasije nekaj zvezd (Sternthal je "dolina zvezd"), po drugi strani pa tudi on ni mogel prezreti, da se še vedno dogajajo pomori civilistov. In to vsem pred očmi.
