
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v skladu s pristojnostmi razpisala predsedniške in lokalne volitve. Prvi krog volitev za naslednika Boruta Pahorja na položaju predsednika republike bo 23. oktobra, morebitni drugi krog pa tri tedne kasneje, 13. novembra. Prvi krog lokalnih volitev, na katerih bodo polnoletni državljani odločali o županih in članih občinskih svetov, bodo 20. novembra, morebitni drugi krog pa dva tedna pozneje, 4. decembra. Ob koncu leta se mandat izteče tudi sedanji sestavi državnega sveta. Volitve interesnih organizacij za nove člane tega organa za prihodnjih pet let bodo potekale 23. in 24. novembra.

"Volitve so pomemben element demokratične družbe. Naj spomnim, da ustava določa, da preko njih ljudstvo izvršuje svojo oblast. Vse volivce pozivam, da se volitev udeležijo in skrbno izberejo novega predsednika republike, župane ter občinske svetnike, navsezadnje pa tudi državne svetnike," je dejala Urška Klakočar Zupančič in pojasnila, da združevanje volitev na isti datum ne bi bilo niti smotrno niti primerno. Ker parlamentarna opozicija za jesen napoveduje nekatere zakonodajne referendume, so novinarji vprašali predsednico državnega zbora, ali bi lahko kakšen od referendumov sovpadal z datumom doslej razpisanih jesenskih volitev. "Gre za špekuliranje, saj niti ne vemo, ali referendumi sploh bodo, niti to, koliko jih bo," je povedala. Volilna opravila za predsedniške volitve začnejo teči 22. avgusta, za lokalne pa 5. septembra.
Letošnje predsedniške volitve bodo potekale sedmič v zgodovini samostojne države. Le Milanu Kučanu se je obakrat (1992 in 1997) uspelo zavihteti na položaj že v prvem krogu, kasneje je o predsedniku države vedno odločal drugi krog. Borut Pahor se po desetih letih predsedovanja decembra poslavlja od položaja, glede na ankete javnega mnenja pa bo Slovenija prvič izvolila žensko kandidatko.

Javni utrip med favorite predsedniške tekme uvršča neodvisno kandidatko Natašo Pirc Musar, člana SDS in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja in podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos. Od parlamentarnih strank svojega kandidata še vedno niso razkrili v NSi, SD in Levici. V najmanjši koalicijski stranki pod vodstvom koordinatorja Luke Mesca preigravajo možnost, da na predsedniških volitvah tako kot pred petimi leti ne bi sodelovali.
Politične stranke bodo večjo pozornost namenile lokalnim volitvam, ki bodo istočasno potekale v 212 občinah. Slovenija bo osmič v zgodovini države odločala o županih in občinskih svetnikih. V zadnjem obdobju vse več uspeha na lokalnih volitvah žanjejo neodvisni kandidati, ki se na volitve podajo s podpisi volivcev. Med političnimi strankami ima največ županov (26) SLS, sledijo SDS (17), SD (16) in NSi (10).