Po desetletju prizadevanj predvsem 90-letnega domačina Martina Kostrevca in Društva Kapela na Pohorju bo skoraj 80 let od konca druge svetovne vojne na Pohorju naposled le stalo spominsko obeležje za po vojni pobite. "Spomenik bo za vse žrtve na Pohorju, ne glede na to, na kateri strani je kdo bil," poudarja Kostrevc.
Po napornem in tudi mučnem iskanju lokacije - končna je že četrta -, s katero bi se strinjali okolica, planinci, občina Ruše, potomci partizanov ..., spomenik (neznanci so obeležje v nastajanju enkrat vmes že demolirali) zdaj nastaja na državnem zemljišču vzhodno od Areha, ob planinski poti Bellevue - Areh, in bo slovesno odkrit v začetku oktobra. Da bo spomenik postavljen (najprej so razmišljali o kapeli), je zasluga civilne pobude in tudi civilnih donacij, vključno s potomci nekdanje mariborske nemške manjšine. Bi pa, če bi nastal v startu pobude, stal precej manj kot danes, ko je projekt ocenjen na okoli 35 tisoč evrov.
Pohorje je posuto z lokacijami povojnih pobojev. Za več kot 20 grobišč se ve. "Kost pri kosti," je jasen Jože Dežman iz vladne komisije za prikrita grobišča. Kljub temu pa poudarja, da je Maribor, drugače kot Ljubljana, vendarle prominentno evropsko spominsko mesto. Na pokopališču Dobrava je kostnica, na tem mariborskem pokopališču v skupnem grobu od pogreba z državnimi in cerkvenimi častmi leta 2016 počiva 1425 mrtvih iz Hude jame pri Laškem, grobišča, ki je bilo zamolčano vse do leta 2009. Kakor po letu 1945 na stotine ostalih na tem črnem slovenskem zemljevidu.
