Z deli po besedah generalnega direktorja projektnega podjetja 2TDK Mateja Oseta intenzivno nadaljujejo, njihov zaključek je predviden do konca leta 2025.
Trenutno po Osetovih besedah izvajajo betoniranje predorskih cevi. V omejenem obsegu že prehajajo v tretji sklop projekta, ki predvideva polaganje tirov, strojnih inštalacij, vozne mreže in namestitev signalnovarnostnih naprav. V celoti se bodo tretjega sklopa lotili v septembru, je za STA povedal Oset.
Direktor 2TDK Marko Brezigar je na slovesnosti izpostavil, da je gradnja predorov najbolj tvegano delo v gradbeništvu in dodal, da kljub temu v vsem tem času ni prišlo do nobenih večjih nesreč. Celoten projekt je predstavljal tudi velik organizacijski zalogaj, saj je bilo v določenem obdobju aktivnih kar 14 podzemnih delovišč, na katerih je delalo prek 1000 delavcev.
Po Brezigarjevih besedah bo drugi tir v Slovenijo privabil več podjetij in investicij, kar bo spodbudilo gospodarski razvoj regije. Ob tem na 2TDK ocenjujejo, da bo drugi tir bistveno zmanjšal promet na avtocestah. Po novi železniški povezavi naj bi namreč na leto prepeljali 14 milijonov ton tovora, kar predstavlja razbremenitev avtocest za približno 800.000 tovornjakov letno.
Da je projekt drugi tir izjemnega pomena za Slovenijo, je spomnil tudi vodja predstavništva Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji Simon Savšek. Projekt je ocenil za enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki pa je nujen, saj se logistični tokovi prek države neprestano povečujejo.
Približno četrtina projekta je financirana iz nepovratnih sredstev EU, nekaj več kot petino pa predstavlja posojilo EIB. Celoten projekt je sicer ocenjen na nekaj manj kot 1,11 milijarde evrov.
Skupno je bilo v treh letih izkopanih 37,4 kilometra predorskih cevi, kar znaša več, kot se je v tridesetih letih izkopalo predorov na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju. Ker proga na drugem tiru med Divačo in Koprom premaga 430 metrov višinske razlike, tri četrtine tirov poteka v predorih.
Današnja slovesnost je sicer potekala v predoru Lokev, ki je po 120 letih prevzel primat bohinjskemu predoru kot najdaljšemu železniškemu predoru v Sloveniji. Predor Lokev namreč meri kar 6714 metrov, bohinjski predor pa približno 400 metrov manj.
