Na današnjo Poletno muzejsko noč, na Čopovi ulici v Ljubljani svoja vrata odpira Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. Muzej je nastal pod okriljem NLB, svoje mesto pa je dobil v Mestni hranilnici ljubljanski, ki je najstarejša delujoča bančna poslovalnica v Sloveniji, saj neprekinjeno deluje od leta 1905.
Od Kranjske hranilnice do danes
Muzej predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820, ko je nastala Kranjska hranilnica, pa do danes. "Obrazloži dvestoletno vsebino bančne panoge na Slovenskem, obiskovalcu daje izkušnjo bančne prakse skozi čas in, kot tretje, deli finančno znanje," je tri poslanstva muzeja predstavila Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine.
Za kanček nostalgije poskrbi bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic
Ko so pred devetimi leti v NLB razmišljali o premestitvi poslovalnice Mestne hranilnice ljubljanske v Čopovi ulici iz prvega nadstropja v pritličje, so med strankami naredili tržno raziskavo, v njej pa je večina predlagala, da naj v nekdanjih bančnih prostorih uredijo muzej bančništva. Ideja je dozorela in 2018 postala projekt, ko je Ministrstvo za kulturo RS kulturno dediščino, ki jo upravlja zavod, razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije. S tem pa spodbudilo odgovorne v NLB, da muzejsko zbirko predstavijo javnosti.
Bančništvo je preživelo 5 tisoč let
V multimedijskem uvodu se obiskovalec najprej seznani s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva. Na to dolgo pot je zbrane na predstavitvi za medije spomnil tudi Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine. "Kljub številnim napovedanim koncem je bančništvo preživelo in je zdaj morda močnejše bolj kot kadarkoli prej. Tudi v Sloveniji se je vrtelo skozi različne cikle, od tega, da je bilo prepovedano, do tega, da je bilo spodbujano. Od 1820 se je pri nas zamenjalo osem in zvrstilo veliko držav. Ta muzej je ena od ilustracij predanosti NLB Ljubljani, Sloveniji in vsemu, kar domoljubje prinaša,” je na predstavitvi Bankariuma še povedal Brodnjak.
Vsi, ki jih bo Bankarium pritegnil, se bodo lahko poučili o nastanku prvih hranilnic, se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Številne bodo pritegnile razstavljene denarne valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, pa ključne osebe slovenskega bančništva, pokukati pa je mogoče tudi skozi in za bančna okenca iz različnih obdobij. Za kanček nostalgije poskrbijo bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter fotografije nekdanjih poslovalnic z oddelki mladinskega varčevanja. Obiskovalci lahko vstopijo v bančni trezor, si ogledajo notranjost bankomata, za konec pa v nagradni igri preverijo svojo finančno pismenost ter v finančnem labirintu spoznajo osnove upravljanja osebnih financ in se na igriv način soočijo s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami.
Evropski bančni muzeji za zgled
Kustosinja Bankariuma je dr. Meta Kordiš, pri razstavnem konceptu in muzejskih vsebinah pa so sodelovali še dr. Žarko Lazarević in dr. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve – ISR in dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije.
"Ker se bančništvo zdi zahtevna in včasih težko razumljiva dejavnost, muzej javnosti približuje pomen denarja, bank in bančnih praks ter predstavlja vpliv, ki so ga ti imeli na naša življenja v svoji 200-letni zgodovini na Slovenskem," je še povedala kustosinja o muzeju, pri snovanju katerega so se zgledovali po evropskih bančnih muzejih.
