Slovenjgradčanka Jadranka Smiljić, ki si je lani skupaj z Anito Kac iz Dravograda prikvačkala Guinnessov rekord v neprestanem kvačkanju, se skupaj s slovenskimi kvačkaricami loteva novega izziva. Gre za večji in zahtevnejši projekt v organizacijskem in tudi finančnem smislu, saj bo kvačkala "cela" Slovenija.
530 kilogramov volne in 21.200 ur dela
Dvesto enajst kvačkaric in en kvačkar bodo začeli delati jutri zjutraj ob 9. uri, za vse, ki so dopoldan v službi ali kakorkoli zadržani, bo uvodno srečanje še ob 18. uri, v obeh primerih bodo v stiku po zoomu. V nadaljevanju bo kvačkala vsaka posamezno po svojih zmožnostih in kadar ji bo dopuščal čas. V okviru projekta, ki ga je Jadranka Smiljić poimenovala kar Slovenija kvačka, bodo do 26. decembra, ko je dan samostojnosti, skvačkali 212 slovenskih grbov. Z njim želijo povezati vse slovenske občine s kvačko in nitjo ob 30-letnici samostojnosti Slovenije. Ob zaključku projekta so želele organizirati razstavo po regijah, a bodo zaradi epidemiološke situacije oblikovali virtualni muzej.
Projekt je bil v organizacijskem smislu zahteven in razdeljen na več faz. Prva je bila, da so zbrali vseh 212 kvačkaric. Poskrbljeno je tudi za zlato rezervo, če kdo zboli. Prijavljenih je 211 žensk in en moški (Ivan Halec, ki bo skvačkal grb občine Cankova). Najmlajša udeleženka je stara 19 let, najstarejša 80 let. Kvačka tudi Ivica Novak iz Žirov, ki sodeluje še v projektu Hobotnica, kjer ustvarjajo kvačkane hobotnice za novorojenčke. Kvačkala bo grb občine Trbovlje, to pa zato, ker je bil njen dedek prvi župan Trbovelj. "Ivica preboleva raka, za njo so kemoterapije in obsevanja, a bo vseeno kvačkala. Pravi, da je to za njo terapija, ki ji bo dala novo energijo," pove Smiljićeva, ki je z vsako od udeleženk vzpostavila stik in se po potrebi tudi pogovorila.
Skupaj z bratom Božidarjem sta računalniško obdelala vse grbe, kar vključuje grafični načrt vsakega grba z navodili za kvačkanje, kar jima je vzelo približno tri mesece. "Za en načrt sva porabila okoli pet ur. Grbi so različni, od okroglih do kvadratnih in podolgovatih. Bodo v velikosti 140 krat 180 centimetrov, za vsakega bomo porabile okoli 2,5 kilograma slovenske volne, ki jo izdelujejo v tovarni v Majšperku (Dolina volne Majšperk), kjer so jo sortirali in poslali pakete vsaki od udeleženk. To je bil njihov sponzorski prispevek," pove Smiljićeva, ki kvačka grb občine Laško, od koder prihaja. Kvačkanje grba ni preprosto, eni so zahtevnejši od drugih, zato bodo imele nekatere težje delo. Vse pa terja precej vztrajnosti in trdega dela. Kvačkarica bo za izdelavo posameznega grba potrebovala v povprečju okoli 100 ur dela.
Foto: Osebni arhiv
Kvačkarice imajo svojo himno
Za izvedbo največjega slovenskega kvačkarskega izziva so poleg dobre volje in prostovoljnega dela potrebna tudi finančna sredstva, zato so za finančno podporo zaprosile slovenske občine, ki bi jim po zaključku projekta - predvidoma za kulturni praznik, grb tudi podarile. "Odziv je bil pod pričakovanjem, odzvale so se predvsem nekatere manjše občine. Na žalost je do zdaj k projektu pristopila le ena koroška občina, to je občina Mislinja," je razočarana sogovornica. Slovenski kvačkarski izziv sicer poteka preko zavoda Ustvarjalno srce, ki ga je ustanovila Smiljićeva, po izobrazbi diplomirana inženirka računalništva in informatike. Oblikovala je tudi spletno stran Slovenija.kvacka.si, kjer so na voljo vse informacije o projektu. Njegov častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor, podpira pa jih društvo Heraldica Slovenica. Projekt so prijavili tudi za Guinnessovo knjigo rekordov, čakajo še njihov odgovor oziroma pravila, po katerih bodo kvačkali.
In še zanimivost, imajo tudi svojo himno. Jadranka je med kvačkaricami naredila natečaj. Sedem jih je spisalo pesmi, ki jih je poslala koroškemu kantavtorju Adiju Smolarju. Izbral je pesem Branke Golob iz Sotelskega pri Senovem in besedilo priredil, glasba in aranžma pa je delo mlade Korošice Dunje Vrhovnik.
