Policija je bila danes bistveno bolj pripravljena, parlament je bil ograjen do sredine trga, varnost pa po celotnem središču mesta poostrena.
Poslancev v državnem zboru med protestom ni
N1 poroča, da je po njihovih informacijah policija tokrat že med pripravami na današnji protest zaznala kar precej pozivov k neredom in nasilju, zato je v polni pripravljenosti.
Poslancev v državnem zboru med protestom ni, saj se je napovedana maratonska seja, ki bi prvotno lahko trajala do 22. ure, zaradi na novo vloženega predloga zakona o debirokratizaciji predčasno končala, še piše N1.
Tudi tokrat so bile v ospredju zahteve po umiku omejevalnih ukrepov in nasprotovanje oblastem, ki so po mnenju nekaterih govorcev ugrabile državo. Na protestu so bili znova kritični do vlade in aktualnega sklica državnega zbora, znova pa je bilo slišati tudi nekaj tistih, ki ne verjamejo, da novi koronavirus sploh obstaja, pa tudi tistih, ki verjamejo v škodljivost cepiv.
Ocenili so, da je cepljenje proti covidu-19 v resnici že zdaj prisilno in da cepljenje in testiranje ne bosta rešila koronske krize. Na argumente, da naj bi se cepili iz solidarnosti do ranljivih skupin, pa je bilo slišati oceno, da gre za lažno solidarost. Med soorganizatorji shoda je znova stranka Resni.ca, tudi tokrat je na shodu spregovoril njen predsednik Zoran Stevanović.
Po prvih ocenah naj bi se na shodu zbralo več tisoč ljudi. Ob približno 19.30 je Stevanović zbranim sporočil, da se protest končuje in jim naročil, naj se mirno razidejo. Napovedal je, da se bodo protestniki zbrali tudi prihodnjo sredo. Večina zbranih je nato trg zapustila, nekaj protestnikov pa je ostalo vse do 21. ure. Posamezniki so takrat glasno žvižgali in skandirali, a do izbruhov nasilja ni prišlo.
Epidemiološka slika v državi je še vedno slaba. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi trenutno 13.743 aktivnih primerov okužbe, sedemdnevno povprečje pa znaša 1001. V bolnišnicah po vladnih podatkih zdravijo 384 covidnih bolnikov, 105 na intenzivnih oddelkih. V torek je umrlo deset bolnikov s potrjeno okužbo, kar je največ v enem dnevu po 27. aprilu.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih vlade cepljenih 1.098.386 ljudi oziroma 52 odstotkov. Z vsemi odmerki cepiva pa je bilo cepljenih 973.970 oseb oziroma 46 odstotkov celotne populacije.
Prejšnji teden protest prešel v nasilje
Spomnimo, da se je prejšnji teden protest sprevrgel v nasilne izgrede. Potem ko se je množica približala vhodu v parlament in je v poslopje priletelo nekaj pirotehnike, je policija ljudi pregnala s solzivcem. Ko so nekateri začeli vanjo metati pirotehniko, pa je aktivirala še vodni top. V policijo so letele celo granitne kocke. Več ljudi je bilo poškodovanih.
V dneh po protestu so se vrstili odzivi, veliko pomislekov je bilo tudi glede dela policije. Nekateri strokovnjaki, ki policijsko taktiko dobro poznajo, zatrjujejo, da so bili policisti "žrtvovani". Ograje pred državnim zborom, ki je bila postavljena velikokrat ob petkovih nenasilnih protestih, prejšnji teden ni bilo. Lanskoletni nasilni protesti so bili, spomnimo, v četrtek, 5. novembra. Namesto pripadnikov posebne policijske enote (v ustrezni opremi) so v prve vrste tokrat poslali "običajne" policiste. Policistov konjenikov, ki jih velikokrat uporabijo prav za zastraševanje, ni bilo videti nikjer. Ko so se izgredi začeli pred parlamentom, bi glede na taktiko morali pripraviti blokade, s katerimi bi lokalizirali izgrede, pa jih niso. Vse to, so prepričani naši viri iz policijskih vrst, je bilo zgolj zato, da bosta tako Anton Olaj kot notranji minister Aleš Hojs lahko zavrnila očitke o nasilni policiji.
A naši sogovorniki opozarjajo, da je bil vodni top neverjetno hitro na prizorišču shoda, torej je bil na intervencijo pripravljen, so prepričani. Poleg tega opozarjajo na posnetke televizije, kjer se vidi, da je streljal v veliki meri na avtomobile. Prepričani so, da policija prejšnji teden ni imela navodil o tem, kako nasilneže izluščiti iz množice in zoper njih ukrepati, s tem pa preprečiti njihov vpliv na mirne protestnike.
