Predsednik vlade Robert Golob je na začetku redne aprilske seje državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja. Največ prahu je dvignil nastop poslanca NSi Aleksandra Reberška, ki je Golobu očital, da s premierskega položaja ne posreduje pri izgradnji kanala C0 v Ljubljani. Po njegovi oceni projekt gradijo brez gradbenega dovoljenja, ob tem pa je dodal, da se inšpekcijske službe na prijave ne odzivajo. Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću je očital, da na tuji zemlji "terorizira nedolžne lastnike zemljišč".

Golob: Kanal C0 ima vsa dovoljenja

Robert Golob je poudaril, da zaupa pravni državi, gradnja kanala C0 pa po njegovih besedah poteka pod nadzorom evropske komisije. "Odločitve pravne države spoštujemo tudi takrat, ko se z njimi ne strinjamo. Gradnja kanala C0 se je začela leta 2016 in od takrat poteka praktično nemoteno. V letošnjem letu se mora projekt zaključiti. Imam zagotovila vseh pristojnih služb, da je gradbeno dovoljenje ustrezno. Tu se moje pristojnosti končajo. Če bo sodišče odločilo drugače, bom to spoštoval, pri čemer se razlikujem od marsikoga tudi v tej hiši. Verjamem, da bo projekt zaključen v korist ljudi in okolja. Prav tako verjamem, da gradbeni inženirji v Sloveniji znajo urediti tovrstne projekte, ker ne gre za jedrsko centralo drugega tipa, ampak za navaden zbirni kanal, ki jih je v Sloveniji zgrajenih že kar nekaj," je komentiral predsednik vlade.

Poslanec Reberšek z odgovorom premierja ni bil zadovoljen, zato mu je na mizo simbolično dostavil vrč vode, kar je razburilo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. "Za to kršitev vam izrekam opomin. Ne vem, kaj ste s tem želeli. Prosim, da vodo umaknete. Ali se lahko, prosim, obnašate malo manj populistično in nastopate z argumenti? To je čisti populizem in zloraba predloga, ki ste ga podali," je v povišanem tonu dejala Urška Klakočar Zupančič. Medtem ko je vrč vode umaknil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je Reberšek še dodal, da ni čisto nič populistično, če se zavzema za čisto pitno vodo. "Populizem se greste vi, ko posvajate šimpanze in skačete po Afriki. To je populizem," je predsednici državnega zbora navrgel poslanec NSi.

Kdaj bodo Korošci dočakali avtocesto?

Premier Golob je med drugim odgovarjal na vprašanja poslanke SDS Alenke Helbl o izgradnji tretje razvojne osi. Poudaril je, da gre za največji infrastrukturni projekt, ki ga je treba zaključiti. "Sramotno je, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave. To je sramota za vse vas, ki ste v parlamentu sedeli v prejšnjih mandatih. Vlada Janeza Janše je pred dvema letoma sprejela resolucijo, da bo avtocesta zaključena do leta 2027. To je bila vaša časovnica, a glej ga zlomka, vaša vlada in vaš parlament je šele 22. aprila lani vložil vlogo za gradbeno dovoljenje, pred tem pa ste obljubili, da bodo stroji brneli vse leto. To v ničemer ne spremeni dejstva, da imamo na področju umeščanja v prostor žal res slabo zakonodajo. Mi je še nismo spremenili, jo bomo pa morali," je povedal Golob in pozval vse politične stranke v parlamentu, naj delujejo državotvorno pri posodobitvah prostorske zakonodaje.

Poslanca NSi Jerneja Vrtovca je zanimalo, kako se bo vlada lotila napovedane davčne reforme. Izpostavil je, da gre za hrbtenico vseh reform, pri čemer se zaradi različnih interpretacij o vsebini davčne reforme odpirajo številna vprašanja. Predsednik vlade je pojasnil, da z davčno reformo ne bodo zagotavljali dodatnih virov za proračun. "Predlogi, ki so pred časom zaokrožili, niso bili politično usklajeni, še manj pa so bili pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo. Kje bomo dobili denar, smo zapisali v pakt stabilnosti, ki bo poslancem predstavljen v kratkem. Zagotovo ne bomo obdavčili regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne bomo uvajali novih nepremičninskih davkov," se je zavezal Golob in spomnil, da je vlada s 1. januarjem že sprejela mini davčno reformo, s katero je izvedla enega najvišjih dvigov minimalne plače v Evrope.

Upravnih enot ne bodo ukinjali

Potem ko je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pred mesecem dni napovedala reorganizacijo upravnih enot, je vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika zanimalo, ali lahko premier zagotovi, da država pod njegovo vlado ne bo ukinjala upravnih enot. Predsednik vlade je zagotovil, da ne pripravljajo nobene reforme javnega sektorja na področju upravnih enot. "V Sloveniji imamo različno velike upravne enote in primerno velikosti je tudi število zadev, ki jih obravnava posamezni uradnik. V Mariboru mora uradnik rešiti trikrat več zadev kot v neki manjši upravni enoti. To pomeni, da moramo razbremeniti uprave enote z večjim pripadom. Želimo si čim več izpostav, skozi katere lahko uporabniki komunicirajo z javno upravo. Namen torej ni ukinjanje odnosa z uporabniki, hkrati pa digitalizacija omogoča učinkovito dodelovanje zadev manj obremenjenim upravnim enotam. Kot vem, so se na Upravno enoto Ptuj že prenesla konkretna opravila in naloge iz večjih upravnih enot. To je optimizacija, ki v ničemer ne zmanjšuje dostopnosti državljanov do storitev države, pospešuje pa njihovo reševanje, kar je ključnega pomena," je razložil premier.