Z asistirano robotsko dostavo sta Pošta Slovenije in Mestna občina Ljubljana v realnem mestnem okolju prikazali, kako lahko sodobne tehnologije prispevajo k razvoju dostave do končnega prejemnika oziroma logistike zadnjega kilometra. Gre za pomemben korak v razvoju trajnostne, pametne in uporabnikom prijazne mestne logistike, ki lahko prispeva k učinkovitejši oskrbi mestnega jedra, manjši prometni obremenitvi, tišji dostavi in razvoju novih urbanih storitev, so povedali odgovorni.
Dostava in oskrba v mestih se hitro spreminjata. Prometni režimi postajajo drugačni, pričakovanja glede trajnosti rastejo, potrebe prebivalcev, obiskovalcev, podjetij in lokalnih ponudnikov pa ostajajo visoke. Kot smo izvedeli med predstavitvijo tehnološke novosti, beležijo pri Pošti Slovenije od leta 2013 do danes 186 odstotno rast količin paketov, pisemske pošiljke na drugi strani upadajo. Trenutne izzive pri dostavi jim predstvljajo prometni zastoji, obvladovanje stroškov, zmanjšanje izpustov CO2 ter pomanjkanje delovne sile. Prav zato odgovorni izpostavljajo, da asistirana robotska dostava nikakor ne bo nadomestila poštarjev, saj jim sodelavcev primanjkuje.
Počasi se daleč pride
Vozilo s kopico senzorjev (lidar, radar, kamere), ki še nima imena, bo v ljubljanskem mestnem jedru sobivalo s Kavalirji, ki prevažajo meščane in turiste. Predstavljena različica ima pet kubičnih metrov prostora za hrambo paketov, prepeljati pa zmore do približno tono tovora. Četudi omogoča električno vozilo hitrost do 60 km/h, bo v Ljubljani hitrost vožnje omejena na zgolj 3 km/h, da bo dostavnik počasnejši od pešca. Odgovorni namreč želijo poskrbeti za kar največjo varnost ter neželijo, da bi se komu kaj zgodijo. Zavedajo se, da se morajo prebivalci in obiskovalci mestnega središča, ki je sicer zaprto za promet, navaditi sobivanja z dostavnikom, kot so se morali navaditi Kavalirja.
Lidarji in radarji ter kamere so trenutno izključene, tako da se vozilo ne giblje samostojno in ne zaznava in snema okolice. Drugi način gibanja je upravljanje na daljavo prek omrežja 5G, ki so ga preizkusili, vendar še prav tako ne bo v uporabi. V času testiranja, ki bo potekalo dva meseca, bo asistirani robotski dostavnik krmilil operater s pomočjo "joysticka", ki bo hodil ob vozilu.
Dostavnik tudi kot mobilni kiosk
Ljubljana je prvo mesto v Sloveniji, kjer se takšen koncept preizkuša v praksi, pri Pošti Slovenije pa so že napovedali širitev oziroma uporabo asistirane robotske dostave tudi v drugih večjih mestih po državi. Tudi v Mariboru. Preučujejo uporabo različnih tipov oziroma velikosti dostavnikov, saj ne nadgrajujejo zgolj dostave paketov. Izpostavljajo, da razvijajo širši model urbane dostave različnih vsebin in storitev v mestnem jedru.
Po vzoru tujine - na Finskem in v ZDA se že množično po mestih vozijo majhni robotski, ki do končnega kupca dostavljajo naročeno blago, tudi živila, pri Pošti Slovenije napovedujejo dostavo manjših nakupov, lokalnih izdelkov, pijače, prigrizkov, osnovnih higienskih izdelkov, turističnih informacij ali oskrbo obiskovalcev na prireditvah. Razmišljajo tudi o dostavnikih v vlogi mobilnih kioskov ali mobilnih prevzemnih točk, ki bi se približale ljudem tam, kjer jih v določenem trenutku najbolj potrebujejo.
"Ko smo pred skoraj 20. leti začeli s postopnim zapiranjem mestnega središča za motorni promet, so največji skeptiki strašili, da bo mesto zamrlo. Zgodilo se je ravno nasprotno. Danes je mestno središče brez avtomobilov, v njem imajo prednost pešci in kolesarji, polno je življenja in raznovrstnega družabnega dogajanja. Imamo največjo peš cono v Evropi, ki meri skoraj 20 hektarjev. Zato me še posebej veseli, da smo skupaj s Pošto Slovenije uvedli ta pilotni projekt, ki s pomočjo sodobne tehnologije sledi trajnostnemu razvoju mesta. Verjamem, da bodo naše meščanke in meščani sprejeli nov način avtomatizirane dostave v mestnem središču. To je še en korak na naši poti k ogljični nevtralnosti Misije 100," je izpostavil ljubljanski župan Zoran Janković.
"S tem preizkusom začenjamo razvoj modela dostave in oskrbe, ki je prilagojen sodobnim mestom. Tehnologije robotske dostave danes že omogočajo tudi avtonomne funkcionalnosti, vendar jih zaradi zakonodajnega okvira uvajamo postopno, nadzorovano in odgovorno. Naš cilj ni nadomestiti obstoječe oblike dostave, temveč jih dopolniti tam, kjer klasični modeli postajajo manj učinkoviti – predvsem v mestnih središčih, območjih z omejenim prometom, na turističnih točkah in ob prireditvah," pa je povedal generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar.
Ob tem je poudaril, da se vloga Pošte Slovenije spreminja. Podjetje je bilo dolgo prepoznano predvsem kot tradicionalni poštni operater, danes pa vse bolj nastopa kot razvojni partner pri uvajanju sodobnih logističnih in digitalnih storitev. Pošta Slovenije že danes veliko vlaga v avtomatizacijo paketne in pisemske logistike, širitev mreže paketomatov in drugih prevzemno-oddajnih mest ter razvoj digitalnih storitev, ki uporabnikom omogočajo večjo preglednost, prilagodljivost in nadzor nad dostavo. "V zadnjih štirih letih smo v digitalizacijo vložili preko 15 milijonov evrov na različnih področjih. Najbolj opazno je področje paketomatov. Pred štirimi leti jih je bilo 20, danes jih imamo preko 400. Do konca leta jih bo blizu 700, v dveh letih preko 2000," tako Cegnar.
Poseben izziv sodobne logistike ostaja dostava do končnega prejemnika oziroma zadnji kilometer, ki je eden stroškovno in operativno najzahtevnejših delov logistične verige. Avtonomne in asistirane dostavne rešitve se pri tem kažejo kot dopolnitev obstoječim modelom, predvsem v gostih urbanih območjih, peš conah in pri povezovanju urbanih konsolidacijskih centrov z bližnjimi dostavnimi oziroma prevzemnimi točkami, tako Pošta Slovenije. Po njihovih ocenah se bodo tovrstne rešitve v prihodnjih letih najprej uveljavile v omejenih, a konkretnih primerih uporabe v urbanih središčih. Njihova širša uvedba pa bo odvisna od razvoja tehnologije, infrastrukture, uporabniške izkušnje in zakonodajnega okvira.
