Društvo AETP je objavilo nove skrite posnetke večje slovenske reje, ki prikazujejo rutinsko kastracijo pujskov na živo. "Rejka pujske enega po enega grobo odvzame materi in jih vrže v voziček. V roke prime enega in mu s skalpelom zareže v tkivo med nogami. S prsti seže v rano in poskuša na silo odtrgati moda. Prvič ji ne uspe, saj ne dobi dobrega oprijema. V drugem in tretjem poskusu pa. Pujsek se ves čas zvija in cvili od bolečin. Boleč poseg kastracije se dogaja v neposredni bližini matere svinje," dogajanje v videu opisujejo pri društvu.
Na posnetkih prikazana kastracija pujskov na živo je stalna praksa v slovenski prašičereji, opozarjajo in dodajajo, da bolečo kastracijo pri nas doživi več kot 100.000 pujskov letno oziroma dva tisoč pujskov vsak teden. Nekaj dni stari pujski so edini sesalci, ki jih je po trenutno veljavni zakonodaji dovoljeno skopiti brez uporabe protibolečinskih sredstev. Rejci pujske kastrirajo, ker 4 odstotke nekastriranih pujskov razvije vonj in okus "po merjascu", ki potrošnikom ni všeč. To pomeni, da majhen delež živali doseže puberteto, še preden jih pošljejo v klavnico, so pojasnili pri Društvu AETP.
Državni zbor je včeraj z novelo zakona o zaščiti živali potrdil prepoved kastracije pujskov brez protibolečinskih sredstev, kot tudi opustitev baterijske reje kokoši nesnic. Obe spremembi spremlja znatna finančna podpora - 80 odstotkov stroškov za prestrukturiranje rej kokoši nesnic in 100-odstotno sofinanciranje protibolečinskih sredstev za kastracije pujskov. Kljub temu so po navedbah društva državni svetniki neuradno najavili, da bodo zoper novelo zakona o zaščiti živali poskušali vložiti veto.
Društvo AETP je sredi junija predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predalo nekaj manj kot 29.000 podpisov državljanov pod zahtevo, da Slovenija prepove rejo živali v kletkah. Ob Moderni galeriji v Ljubljani je postavilo tudi izkustveno kletko, z obiskom katere so lahko obiskovalci na lastni kožo občutili, kako je biti kokoš v baterijski reji. (sta)
"Kaj je motiv državnega sveta, da želi ohraniti najbolj krute živinorejske prakse v Sloveniji? Mar so res tako brezčutni ali pa se gredo na račun živali politične igrice?" se sprašuje Samo Curk, predsednik Društva AETP. Curk ponovno poziva podpornike zaščite živali, naj državnim svetnikom napišejo pismo in izrazijo podporo pozitivnim spremembam za živali. Državne svetnike pa, da si pogledajo posnetke in premislijo, kaj z vetom dejansko podpirajo.
