Timotej Milanov
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je s poljskim in češkim kolegom, Mateuszem Morawieckim in Petrom Fialo, odpotoval v Kijev, na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierjem Denisom Šmihalom.
"Vaš obisk v Kijevu v tem težkem času za Ukrajino je močan znak podpore. To resnično zelo cenimo," je na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski premier, zvečer rekel Zelenski.
Janša: Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali
Na novinarski konferenci po srečanju, ki so jo prenašali po twitterju, so trije premierji poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo.
"Tu smo zato, da izrazimo občudovanje vašemu boju, s katerim uničujete mit o neuničljivi Rusiji," je med drugim rekel Janša. In da ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote. "Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali," je zatrdil in da se zavedajo, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje pomoč v orožju.
"Želimo vam prenesti tudi enotnost EU v podpori vašemu boju in vaši suverenosti. Tu smo tudi zato, da vam sporočimo, da bodite pogumni, Ukrajina je evropska država in storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi postala tudi članica EU. Podpiramo status kandidatke za EU."
Slovenski premier meni, da je trenutno prav Ukrajina država, ki najbolj brani evropske vrednote. Ukrajincem je še sporočil, da se je v državah EU "občutno spremenilo ozračje in na stotisoče ljudi na ulicah vas po evropskih prestolnicah podpira". (STA)
Omenjeni so tako prvi tuji voditelji, ki so obiskali ukrajinsko prestolnico od začetka ruske invazije. V Kijev, kamor so se iz Poljske odpravili z vlakom, naj bi odpotovali kot predstavniki Evropskega sveta, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. V delegaciji je tudi namestnik predsednika poljske vlade Jaroslaw Kaczynski. "Obisk je organiziran po posvetovanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Namen obiska je potrditev nedvoumne podpore celotne Evropske unije suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Cilj obiska je tudi predstavitev širokega paketa podpore Ukrajini in Ukrajincem. Mednarodna skupnost je bila seznanjena z obiskom s strani mednarodnih organizacij, med drugim s strani OZN," so ob tem zapisali. Odhod treh predsednikov vlad v Kijev je vzbudil precej pozornosti v svetovni javnosti, na eni strani je bil deležen odobravanja, hkrati pa odpira tudi številna varnostna in politična vprašanja.
V čigavem imenu so odšli v Ukrajino?
Kljub omenjenemu sporočilu iz Janševega kabineta je pot v Kijev predvsem samostojna akcija treh predsednikov vlad, ne glede na to, da so se o tem posvetovali z vodstvi evropskih institucij. "To pomeni, da so te institucije obvestili o svojem obisku, nikjer pa ne piše, da so omenjene institucije tem trem predsednikom dale kakršen koli mandat," pravi profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Boštjan Udovič in meni, da se obisku pripisuje prevelik pomen.
"Gre za izraz spoštovanja in pozitivnega odnosa treh predsednikov vlad, ki so se odločili, da obiščejo Ukrajino. Tega jim nič ne prepoveduje, a večjega pomena temu ne bi pripisoval. To je seveda simbolično pomembna gesta, a šli so v svojem osebnem imenu." Udovič še trdi, da bi moral o tem razpravljati tudi državnozborski odbor za zunanjo politiko (OZP), če bi to bil uradni obisk. "Gre za neuradni obisk predsednika vlade v drugi državi."
Pahor: Gre za močan znak podpore
"Zavezniki v Evropi spoznavajo, da preprosto ne morejo dopustiti, da bi Ukrajina padla. To je zelo pomemben razvoj dogodkov, ki pomeni, da bo prišlo do večjega odpora, ki bo vključeval večjo vojaško podporo naših evropskih zaveznikov vladi v Kijevu … Najboljši način za obrambo Nata je pomoč Ukrajini," je za televizijsko mrežo CNN povedal nekdanji vojaški poveljnik Nata, ameriški general Wesley Clark. Odhod treh predsednikov vlad v Kijev je pozdravil tudi slovenski predsednik Borut Pahor; meni, da gre za močan izraz podpore teh treh držav in celotne EU Ukrajini. Po poročanju STA je prizadevanje treh predsednikov vlad prav tako pozdravil nemški kancler Olaf Scholz: "Vsi smo vključeni na različne načine in tako je tudi prav." Do obiska so se pozitivno opredelili še pri nemškem tabloidu Bild, kjer so med drugim zapisali: "Države, ki so desetletja trpele pod nasiljem sovjetskega imperija in njegovih komunističnih satelitskih držav, niso pozabile, da lahko le enotnost, moč in pogum zagotovijo mir."
Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dr. Iztok Podbregar sicer meni, da z obiskom ni nič narobe, a pravi, da z varnostnega vidika tovrstna potovanja državnikov na vojna območja običajno niso priporočljiva. "Verjamem, da so se glede varnosti potrudili, kolikor se da, vprašanje pa je, ali je to v takih razmerah možno narediti v vseh pogledih." Tudi profesorica obramboslovja na FDV dr. Maja Garb opozarja na vprašanje posledic, če bi ob obisku prišlo do varnostnega incidenta: "Verjetno nihče v Evropski uniji in Natu ne bo želel prevzeti odgovornosti, torej jo bodo morali sami nositi tisti, ki so odšli v Kijev." Sama vidi obisk bolj kot izraz podpore: "Verjetno bo ukrajinskim oblastem veliko pomenilo, če pridejo. Ne verjamem pa, da bo od tega obiska kakšna konkretna korist."
V času obiska treh predsednikov vlad se varnostna situacija v ukrajinski prestolnici, ki se ji približuje ruska vojska, zaostruje. Župan Vitalij Kličko je razglasil policijsko uro in prebivalcem mesta sporočil, naj v naslednjih 35 urah ne zapuščajo domov, razen če se bodo prisiljeni umakniti v zaklonišča.
Višegrajska linija prihaja v ospredje
Pri obisku izstopa tudi dejstvo, da so trije člani delegacije na tvegani odpravi iz dveh držav Višegrajske skupine, pri čemer je bila predvsem Poljska v zadnjih letih tarča kritik znotraj EU zaradi kršenja človekovih pravic. "Ti gospodje nikakor ne morejo govoriti v imenu Evropske unije, saj so se angažirali predvsem za to, da EU oslabijo in v njej uveljavijo drugačne vrednote od splošno priznanih evropskih vrednot," pravi nekdanji slovenski zunanji minister Ivo Vajgl. "Sicer ne bi želel vnaprej diskvalificirati kogar koli, ki misli, da lahko nekaj prispeva k umiritvi razmer, vendar ko gre za Janeza Janšo in način, na katerega skuša karkoli v zvezi z Ukrajino uporabiti v notranjepolitičnih bojih in predvolilni kampanji, je seveda skepsa zelo upravičena," doda. Vajgl še poudarja, da so pri iskanju rešitev za nastalo situacijo že aktivni tudi drugi igralci: V prvi vrsti Francija, ki ima kot predsedujoča Svetu EU tudi mandat, da govori v imenu Evropske unije. Potem predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije. Aktivno poskušata tudi izraelski premier Naftali Bennett in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
20. dan vojne: napadi na Kijev, ubit snemalec
Treba je priznati, da se Ukrajina ne bo mogla včlaniti v zvezo Nato, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Zadovoljen sem, da naš narod začenja razumevati, da se moramo zanesti sami nase," je dodal.
Dvajseti dan vojne je v središču ukrajinske prestolnice Kijev odjeknilo več eksplozij. Po poročanju tamkajšnje civilne zaščite so ruske sile raketirale štiri stanovanjske stavbe v več okrožjih, pri tem je umrlo več ljudi. Ponoči so se alarmi pred zračnimi napadi sprožili tako v Kijevu kot v Odesi, Umanu in v regiji Hmeljnicki. Od začetka ruske invazije je bilo ubitih 97 ukrajinskih otrok, je v video nagovoru kanadskega parlamenta dejal Zelenski in zaveznike ponovno prosil, naj razširijo svojo podporo Kijevu. Danes je bil v bližini Kijeva ubit snemalec televizijske postaje Fox News Pierre Zakrzewski, je sporočila ameriška televizijska mreža. (sta, dr)
Janša, ki je želel Kijev obiskati tik pred začetkom vojne, je tudi eden najglasnejših zagovornikov zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino, kar so doslej v zahodnih članicah Nata zavračali, saj bi to pomenilo dejanski začetek spopadov ruskih in Natovih zračnih sil. V času potovanja v Kijev je Janša na twitterju zapisal med drugim, da Evropejci v Ukrajini z življenji branijo temeljne evropske vrednote. Trenutno ni v Evropi nobene države, ki bi bila bolj evropska kot Ukrajina, pravi Janša, "vaš boj je naš boj in skupaj bomo zmagali".
Čehi množično podpirajo pomoč Ukrajini
Nino Košutić, nekdanji dopisnik Večera, ki že petindvajset let živi v Pragi, pravi, da češka javnost odhod delegacije treh predsednikov vlad v Kijev sprejema enako kot celotno situacijo, povezano z vojno v Ukrajini: "Čehi želijo masovno pomagati Ukrajincem, odhod Fiale v Kijev pa je eden od političnih korakov, na katere tukajšnja javnost pozitivno reagira, čeprav je posredi tudi vprašanje varnosti."
Kot pravi, na Češkem v glavnem tovrstne poteze niso povezane z dogajanjem na notranjepolitičnem področju, temveč bolj s siceršnjim stališčem češke države do dogajanja v Ukrajini. Čehi imajo po besedah Košutića tak odnos tudi zaradi lastne slabe izkušnje z Rusi oziroma s Sovjetsko zvezo v preteklosti, leta 1968 so namreč štiri države Varšavskega pakta izvedle invazijo v njihovo državo, da bi zatrli liberalne reforme. "Zagotovo je to povezano, saj obstaja neki zgodovinski spomin, ki sicer ne prihaja do izraza vsak dan, a ob takšnih situacijah je zagotovo v ozadju razpoloženja češke javnosti do te vojne."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
