Letna stopnja inflacije v območju z evrom je bila januarja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat 1,7 odstotka. To pomeni, da je dosegla najnižjo raven po septembru 2024. V primerjavi z decembrom lani se je znižala za 0,3 odstotne točke. Osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energentov, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, je januarja znašala 2,2 odstotka, kar je najmanj od oktobra 2021. Decembra lani je znašala 2,3 odstotka.
Najbolj, za 3,2 odstotka, so se po prvi oceni na Eurostatu januarja letos v primerjavi z januarjem lani podražile storitve, z rastjo 2,7 odstotka jim sledijo hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki. Cene industrijskega blaga brez energentov so bile januarja letos v primerjavi z januarjem lani višje za 0,4 odstotka, energenti pa so se pocenili za 4,1 odstotka.
Med 21 državami z evrom je po sedanji oceni imela januarja najvišjo inflacijo Slovaška (4,2 odstotka), sledita ji Hrvaška (3,6 odstotka) in Litva (2,8 odstotka). Najnižjo inflacijo pa bodo predvidoma imele Francija (0,4 odstotka), Finska in Italija (obe po 1 odstotek). V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije v januarju po prvi oceni Eurostata 2,4 odstotka.
Padec letne stopnje inflacije na 1,7 odstotka, kar je pod ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki je okrog dva odstotka, je predvsem posledica znižanja inflacije v Franciji in Italiji kot drugem in tretjem največjem gospodarstvu v območju z evrom. Drugi razlog je po oceni analitikov padec cen energije za 4,1 odstotka.
Ker je z 1,7 odstotka letna stopnja inflacije v območju z evrom padla občutno pod dva odstotka, se postavlja vprašanje, ali bo ECB v prihodnjih mesecih znižala obrestne mere. "Če se bo ta trend zaradi znižanja cen kitajskih ponudnikov nadaljeval, se bodo verjetno pojavile spekulacije o nadaljnjem znižanju obrestnih mer ECB," je pravi glavni ekonomist Commerzbank Jörg Krämer. Bolj verjetno je, da bo ECB obrestne mere v nadaljevanju leta znižala, kot da jih bo zvišala, je prepričan. Od sredine leta 2024 do sredine leta 2025 je ECB ključno obrestno mero v več korakih znižala na dva odstotka in jo od takrat ohranja nespremenjeno.
"Glede na to, da je osnovna inflacija še vedno nekoliko previsoka in da se pričakuje, da bo gospodarstvo evrskega območja pozneje v letu ponovno pridobilo zagon, menim, da bo ECB v bližnji prihodnosti najverjetneje obrestne mere ohranila nespremenjene," je za agencijo Reuters dejal Diego Iscaro, vodja oddelka za evropsko gospodarstvo pri S&P Global Market Intelligence.
"Inflacija pod ciljno vrednostjo in moč evra glede na dolar sta dejavnika, ki lahko ECB prisilita, da še enkrat premisli o ohranitvi uveljavljenih ukrepov," je dejala Melissa Davies, ekonomistka pri Redburn Atlantic. Evro je januarja prvič od leta 2021 presegel mejo 1,20 dolarja. Zaupanje v dolar je na finančnih trgih upadlo zaradi nepredvidljive politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. To je povzročilo padec tečaja dolarja in povečanje vrednosti evra. Močna valuta pa podraži izvoz in hkrati poceni uvoz, kar zavira gospodarsko rast in zmanjšuje inflacijo. ECB je ciljno inflacijo določila pri dveh odstotkih zato, ker to po njenih izračunih zagotavlja stabilnost cen.
