V Združenih državah Amerike se pozornost trgov vse bolj usmerja v prihajajočo menjavo vodstva Federal Reserve, ameriške centralne banke, kar krepi pričakovanja o potencialno bolj spodbudni usmeritvi denarne politike v prihodnjem obdobju. Morebitno sproščanje denarne politike se pri tem razume predvsem kot prilagoditev kratkoročnih obrestnih mer, medtem ko ponovni obsežni programi odkupa dolgoročnih obveznic za zdaj ne predstavljajo osrednjega scenarija.
V takšnem okviru ostajajo donosnosti ameriških državnih obveznic z daljšimi ročnostmi izrazito občutljive na gibanja fiskalne politike, obseg ponudbe državnega dolga ter inflacijska pričakovanja. Ob odsotnosti aktivne podpore prek programov odkupa sredstev je verjetno, da bodo dolgoročne donosnosti, zlasti pri desetletnih in daljših ročnostih, ostale povišane ter se v nadaljevanju leta postopno še zviševale.
Donosnosti evropskih državnih obveznic so vse bolj izpostavljene zunanjim dejavnikom, predvsem t. i. spillover učinkom iz ZDA in Japonske
Na Japonskem je centralna banka začela postopen izhod iz dolgoletne izjemno ohlapne denarne politike. Dvigovanje obrestnih mer in spremembe v nadzoru nad krivuljo donosnosti pomenijo pomemben preobrat, ki vpliva na globalne kapitalske tokove. Postopno vračanje japonskega kapitala na domači trg povečuje pritisk na mednarodne obvezniške trge ter prispeva k višjim globalnim stroškom kapitala.
V evroobmočju je denarna politika v fazi stabilizacije, pri čemer se inflacija postopno približuje ciljni ravni okoli 2 %. V kratkoročnem obdobju zato ni pričakovati izrazitejših znižanj ključnih obrestnih mer, razmere na obrestnih trgih pa ostajajo zaznamovane z večjo previdnostjo in povečano volatilnostjo.
Donosnosti evropskih državnih obveznic so vse bolj izpostavljene zunanjim dejavnikom, predvsem t. i. spillover učinkom iz ZDA in Japonske. Spremembe v denarni politiki in gibanja dolgoročnih donosnosti na teh trgih se vse hitreje prenašajo tudi v evroobmočje, kar se že odraža v porastu referenčnih obrestnih mer in tržnih donosnostih, pri čemer je v nadaljevanju leta verjeten nadaljnji postopni pritisk navzgor.
Ob upoštevanju takšnega makroekonomskega in tržnega okolja se vse jasneje oblikuje paradoks sodobne denarne politike: kljub postopnemu sproščanju obrestnih mer v večini razvitih gospodarstev se bodo dolgoročne obrestne mere letos verjetno še naprej zviševale, saj nanje vse bolj vplivajo fiskalni pritiski, struktura ponudbe dolga in globalni kapitalski tokovi, ne pa zgolj raven kratkoročnih obrestnih mer.
