Potem ko je Bruselj Sloveniji maja letos napovedal 1,2-odstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto ji napoveduje dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko ji je maja v spomladanski napovedi 2,2-odstotno. V letu 2025 se bo po napovedih Bruslja slovensko gospodarstvo še okrepilo, gospodarska rast naj bi znašala 2,7 odstotka.
Napovedi za vsa tri leta so precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Za evrsko območje Bruselj za letos napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,2-odstotno, za 2025 pa 1,6-odstotno. Za EU pa za leto 2023 napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,3-odstotno in za 2025 1,7-odstotno.
Bruselj je v današnji napovedi ocenil tudi vpliv avgustovskih poplav na slovensko gospodarstvo, ki so povzročile za okoli pet odstotkov BDP neposredne škode.
Poplave so po mnenju komisije eden od dejavnikov, ki so vodili k rahlemu krčenju gospodarstva v tretjem četrtletju. Neposreden vpliv poplav na proizvodnjo in zagotavljanje storitev bo sicer omejen. Na drugi strani pa bodo popravila in obnovitvena dela spodbujala domače povpraševanje in s tem porabo v prihodnjih četrtletjih.
K pospešitvi rasti slovenskega gospodarstva v prihodnjih dveh letih bo med drugim prispevala ponovna rast zasebne potrošnje po premoru v letošnjem letu. Okrepil se bo tudi izvoz, pri čemer pa se bo sorazmerno povečeval tudi uvoz, tako da bo prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti ostal majhen. Naložbe se bodo še naprej hitro povečevale, k čemur bo prispevalo predvsem gradbeništvo, v letu 2025 pa tudi naložbe v stroje in opremo, namenjene povečanju produktivnosti, so ocenili.
Poplave upočasnile konsolidacijo javnih financ
V Bruslju ob tem ugotavljajo, da so poplave upočasnile konsolidacijo slovenskih javnih financ. Letos bo tako javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 odstotka BDP, kar pripisujejo enkratnim izdatkom za obnovo po poplavah, šibki gospodarski rasti in ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov.
Primanjkljaj se bo v prihodnjih dveh letih znižal na 3,3 odstotka oziroma na 2,9 odstotka BDP.
Še naprej se bo po pričakovanjih zniževal tudi javni dolg. Potem ko je lani znašal 72,3 odstotka BDP, naj bi se letos znižal na 69,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa na 68,4 oziroma 67,9 odstotka BDP.
Napoved inflacije, ki je še v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 9,9 odstotka, v tretjem pa je padla na 6,3 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč maja napovedala sedemodstotno inflacijo, zdaj pa ji napoveduje 7,5-odstotno. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,8 na 3,9 odstotka. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,4 odstotka.
Septembra v poletni gospodarski napovedi je EK objavila zgolj podatke za EU, evrsko območje in nekatere članice, med njimi ni bilo Slovenije.
