Evropska komisija bo Sloveniji zagotovila 2,9 milijona evrov pomoči za kmete, ki so utrpeli škodo zaradi spomladanske pozebe aprila lani. Po besedah evropskega komisarja za kmetijstvo Christophena Hansna, ki je na obisku v Sloveniji, gre pri pomoči za "solidarnost v akciji", saj se kmetje s posledicami naravnih nesreč ne bi smeli soočati sami.
Podpora je del svežnja pomoči kmetom iz kmetijskih rezerv v skupni višini 15 milijonov evrov, ki jo je Evropska komisija danes odobrila za Češko, Slovenijo in Nemčijo. Za pomoč zaradi pozebe, ki je slovenske kmete, predvsem sadjarje, prizadela med 17. in 22. aprilom lani, je zaprosila Slovenija sama. Evropska komisija je predlagala, da se Sloveniji zagotovijo sredstva v višini 2,9 milijona evrov za škodo v trajnih nasadih. Države članice so o predlogu glasovale na zasedanju odbora v četrtek in ga soglasno potrdile.
Do pomoči bodo upravičeni kmetje, ki so imeli na pridelkih od 30 do vključno 79 odstotkov škode. Za kmete, čigar kmetijski pridelki so bili poškodovani 80-odstotno ali več, pa se bo pomoč dodelila iz nacionalne proračunske rezerve. Slednja se bo dodelila po programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 v višini 3,5 milijona evrov in bo namenjena kmetijskim gospodarstvom, katerih kmetijski pridelki so bili poškodovani 80-odstotno ali več.
Delila se bo tudi po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2024 v višini 420.000 evrov in bo namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, katerih kmetijski pridelki so bili v uničeni v celoti. Pomoč bo kmetom izplačana predvidoma do 31. julija, je v sporočilu za javnost zapisalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pomoč po pozebi v Sloveniji je bila sicer tudi ena od glavnih tem srečanja ministrice za kmetijstvo Mateje Čalušić z evropskim komisarjem Hansnom, ki bo danes in v soboto na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji. V skupni izjavi za medije po srečanju v Krškem je Hansen povedal, da gre pri odobreni pomoči za "solidarnost v akciji". "Kmetje se namreč s posledicami naravnih nesreč ne bi smeli soočati sami. Prepričan sem, da jih bo neposredna podpora hitro dosegla, jim pomagala obnoviti njihov proizvodni potencial in se postaviti na noge," je dejal.
Kmetijska ministrica se je Hansnu in Evropski komisiji zahvalila za izkazano podporo v obliki dodatne finančne pomoči sadjarjem. "To je sektor, ki se je v zadnjih letih znašel v velikih težavah zaradi vremenskih vplivov, zato potrebuje tako slovensko kot tudi evropsko podporo," je dejala. Zagotovila je, da bo Slovenija poskrbela, da bodo vsa sredstva do konca leta prispela do tistih, ki so utrpeli škodo.
Čalušić in Hansen sta govorila tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike. Ministrica se je ob tem zavzela za stabilno in predvidljivo evropsko kmetijsko politiko tudi v prihodnje, vključno s potrebnim financiranjem. Pozdravila je predlog Evropske komisije za poenostavitve na področju skupne kmetijske politike, hkrati pa je komisarja pozvala k poenostavitvi uredbe o deforestaciji, da bi zmanjšali adaministrativna bremena za evropske kmete in lastnike gozdov, so sporočili z ministrstva.
Hansen je glede omenjenih poenostavitev v izjavi za medije povedal, da gre zaenkrat še za predlog, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Če bo potrjen, naj bi kmetom v EU prinesel za 1,6 milijarde evrov prihrankov.
