Ameriški predsednik Donald Trump se je v sredo odločil, da za 60 držav in EU - z izjemo Kitajske - za 90 dni zamrzne dodaten dvig t. i. vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA. S tem je vnesel vsaj nekaj predaha v trgovinsko vojno s svetom, ki jo je sam sprožil. Odzivi so pozitivni, a velika negotovost v svetovnem gospodarstvu ostaja. Na podlagi Trumpove odločitve zdaj, tako je razumeti nepredvidljivega ameriškega predsednika, naslednjih 90 dni za vse velja splošna dodatna carinska stopnja v višini deset odstotkov. Trump se je za zamrznitev "dodatnih dodatnih" carin odločil, ker da ga je 75 držav zaprosilo za pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih.
Za Kitajsko pa velja drugače. V Pekingu so se namreč na carinsko bombo iz Washingtona, ki je pretresla svetovno gospodarstvo in borze, odzvali z enakovrednimi proticarinami v višini 84 odstotkov. "Na podlagi pomanjkanja spoštovanja, ki ga je Kitajska izkazala do svetovnih trgov, zvišujem carine, ki jih Kitajski zaračunavajo ZDA, na 125 odstotkov. To začne veljati takoj," je zapisal Trump. Tako dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA znašajo kar 145 odstotkov. Poleg sredinega zvišanja je treba namreč upoštevati še 20-odstotne carine, ki jih je Trump uvedel zaradi dotoka fentanila v ZDA.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je kmalu po Trumpovi objavi novinarjem pred Belo hišo pojasnil, da bodo s tem odlogom uveljavitve države, ki niso sprejele protiukrepov na ameriško odločitev o uvedbi dodatnih carin, nagrajene. Dvig carin za Kitajsko na 125 odstotkov pa je posledica vztrajanja kitajskih oblasti pri eskalaciji razmer. Bessent je povedal tudi, da je bil 90-dnevni premor sprejet zato, da se omogočijo pogajanja med ZDA in državami z vsega sveta o novih trgovinskih sporazumih.
Trumpa k umiku carin prisilile prodaje ameriškega dolga
Analitiki so za ta novi preobrat v kaotični ekonomski in zunanji politiki Trumpove administracije našli razlog. Poteze ameriškega predsednika namreč niso zgolj potopile borz po svetu, ogrozile finančnega stanja ameriških gospodinjstev in okrepile napovedi o zdrsu gospodarstva ZDA v recesijo, ampak so se začele izdatneje poznati tudi na trgu državnega dolga. ZDA so močno zadolžena država, njen dolg pa je predvsem v lasti Kitajske in Japonske ter evropskih in drugih azijskih držav. Ko so imetniki ameriških državnih obveznic na sekundarnem trgu te začeli v večjem obsegu prodajati, je zahtevana donosnost nanje hitro začela naraščati proti petim odstotkom, kar naj bi vneslo strah v ameriško administracijo.
Ameriške borze so se na korak nazaj v trgovinski vojni, ki so jo sprožili v Washingtonu, v sredo odzvale z močnim odbojem, ki je sledil dnevom velikih padcev. Ker je Trump le nekaj ur pred naznanitvijo svoje odločitve objavil, da je zdaj dober čas za nakup delnic, so demokrati napovedali preiskavo morebitne manipulacije borznega trga. Včeraj so odboju sledile še azijske in evropske borze, tudi Ljubljanska borza, kje so se delnice, merjene v indeksu SBITOP, podražile v povprečju za okoli pet odstotkov. So pa včeraj od tri do pet odstotkov navzdol ponovno zanihali tečaji delnic na Wall Streetu.
Demokrati so napovedal preiskavo morebitne Trumpove manipulacije borznega trga
Tudi zato analitiki opozarjajo, da s tem trenja in velika negotovost v svetovnem gospodarstvu še zdaleč niso mimo. Dodatne "vzajemne" carine so še vedno večkratnik dosedanjih povprečnih ameriških carin na uvoz blaga, obenem še naprej ostajajo v veljavi dodatne 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija ter prav tako 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov v ZDA.
Carine klestijo gospodarske napovedi
Zaradi vsega tega kaosa so v Nemčiji, Franciji in Italiji že poslabšali gospodarske napovedi, svoje ocene naj bi po neuradnih informacijah navzdol popravila tudi Evropska centralna banka. Evrsko območje naj bi tako letos bolj ali manj gospodarsko stagniralo.
Večina sveta je sicer Trumpov trimesečni carinski premor pozdravila in izrazila pripravljenost na pogajanja. Tako bo tudi EU za 90 dni preložila uvedbo protiukrepov v odziv na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki bi se morali začeti izvajati prihodnji torek. V Pekingu so se medtem na dodatno zaostritev bitke dveh največjih svetovnih gospodarstev odzvali z besedami, da se ne bojijo provokacij in da se ne nameravajo ukloniti tovrstnim pritiskom, da pa so pripravljeni na dialog z ZDA, ki mora biti vzajemen in spoštljiv.
K iskanju dogovorne rešitve znotraj EU poziva tudi Slovenija. Je bil pa v prvem odzivu na nov dokaz Trumpove nepredvidljivosti slikovit finančni minister Klemen Boštjančič. Povedal je, da se že nekaj dni počuti, kot da živimo v resničnostnem šovu, ki pa je precej resen. Izrazil je upanje, da bo Evropa v odzivu kazala enotnost, premišljenost in odločnost ter ne bo padla na čisto vsako Trumpovo potezo. Trenutno politiko ZDA je označil za popolnoma napačno ter v nasprotju z ekonomsko teorijo in realnostjo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
