Omenjeni člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, "kakor hitro je to mogoče".
Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Postopek pred ESČP proti državi je sprožila sedmerica vlagateljev, ki so mnenja, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku.
Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.
Mali delničarji: ESČP je ugotovilo to, kar mi že ves čas trdimo
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki zastopa interese nekaterih bančnih razlaščencev, pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). A kot opozarja predsednik združenja Kristjan Verbič, je to šele prvi korak k poskusu rešitve spora. Upa na treznost odločevalcev in si želi rešitve s poravnavo.
"Veseli nas, da je ESČP ugotovilo to, kar mi že ves čas trdimo - da so brez možnosti uporabe pravnega sredstva nedopustna kakršnakoli dejanja, še posebej pa tako radikalna," je danes odločitev sodišča za STA komentiral Verbič. Dodal je, da je odločitev ESČP šele prvi korak, da lahko sploh začnejo s postopki, ki zdaj stojijo.
Oblasti in odločevalce je pozval, da vrnejo zaupanje domačih vlagateljev in uredijo zadevo iz naslova bančnih razlastitev, kot so jo v drugih državah. "Zgolj pri nas ta zadeva še vedno ni urejena. Stoji v vseh postopkih, ki smo jih v povezavi z razlaščenimi vlagatelji sprožili v VZMD," je opozoril Verbič in dejal, da so samo za sodne takse za postopke, ki zdaj že leta stojijo, namenili več kot 50.000 evrov. Verbič si želi, da bi se odločevalci po tej odločitvi ESČP vendarle streznili in spor rešili s poravnavo.
