Rozmari Petek
Stota obletnica prenosa v Hidroelektrarni Fala proizvedene električne energije do razdelilne transformatorske postaje Laško in od tam naprej do Trbovelj je bila povod, da so se v torek v Laškem zbrali vsi vodilni v slovenskem elektrogospodarstvu. Med nekdanjimi sodelavci se je malce dlje zadržal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je bil ob prvem možu Elesa Aleksandru Mervarju tudi osrednji govornik. "Dejstvo je, da smo ob praznovanju stote obletnice prenosa simbolično na prelomnici, ko se bomo morali temeljito odločiti, kako spremeniti proizvodni miks. Kako začeti slovo od premoga, na drugi strani pa sprejeti odločitev, ali damo jedrski opciji priložnost. Ta odločitev nas čaka konec novembra, v tem času se bo pripravljal tudi interventni zakon glede nadaljnje proizvodnje električne energije v Šaleški dolini," je Golob nagovoril zbrane. "Povezanost s sosednjimi omrežji bo ključna, ko se bomo odločali o izgradnji nove enote v jedrski elektrarni. Brez te velike in močne povezljivosti bi bi bila izgradnja tako velike enote za naš sistem praktično nemogoča. Zato je tako pomembno, da bo tudi v prihodnjih desetih letih, ko se bomo morali žal še bolj naslanjati na uvoz, Eles tisti, ki bo skrbel za zanesljivost oskrbe," je še poudaril premier.
"Čaka nas obdobje, ko bomo zelo povečali uvozno odvisnost," je nadaljeval Mervar, vendar to še ne pomeni nujno slabo, poudarja. "Z uvozno odvisnostjo strašijo tisti, ki imajo zadaj kakšne druge interese. Luksemburg s 600 tisoč prebivalci je bil leta 2023 75-odstotno uvozno odvisen. Terminske pogodbe za nakup električne energije od 2025 do 2027 gredo od 95 do 88 evrov za megavatno uro, stroškovna cena Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) pa že proti 200 evrom za megavatno uro. Kljub vsemu bosta TEŠ in tudi Premogovnik Velenje v zmanjšanem obsegu še obratovala, saj druge alternative za drugi največji sistem ogrevanja v Sloveniji ne bodo postavljene pred letom 2030. Je pa v Sloveniji še kar nekaj enot, ki ne delujejo, ker so stroškovno nekonkurenčne tržnim," je dodal.
Ne glede na to, od kod bo električna energija prihajala, bo Eles, tako kot pred stotimi leti, skrbel za zanesljiv in neprekinjen prenos elektrike. "Imamo najboljši in najbolj natančen pregled nad pretokom električne energije v naši državi. Smo redki, če ne celo edini, ki znamo precej natančno predvideti in napovedati, kaj se bo z električno energijo dogajalo v prihodnosti," je še dejal Mervar. In kaj se bo? "V tem momentu upam napovedati, da do leta 2030 bistvenega povečanja porabe električne energije ne bo," zagotavlja. E-mobilnost, ki bi dvignila porabo energije, je zastala, opisuje. Poraba se bo kvečjemu dvignila, ker bo energija iz obnovljivih virov potrebovala hranilnike in s tem pretvorbo energije, ki pa tudi sama s tem porablja energijo. "Bolj ko gremo proti proizvodnji iz obnovljivih virov, več hranilnikov energije, elektrolizerjev, črpalne hidroelektrarne bo treba imeti. Vse te enote so neto porabniki. Izgube v procesih pretvorbe, hrambe so od 15 do 25 odstotkov in zato navidezno poraba toliko bolj raste. A zato, ker je bila proizvodnja iz takih virov. Če to porežemo, bistvenega povečanja porabe ne bo."
V vsakem primeru bo ravno Eles tisti, ki bo omogočil "opevani zeleni prehod, o katerem vsi tako radi govorimo, čeprav nam še vsem skupaj ni povsem jasno, kako in kdaj bomo to izvedli", je še dodal prvi mož Elesa, enega najbolj naprednih visokotehnoloških podjetij v Sloveniji. Želi si, da bi tako javnost kot oblast prepoznali, da so praktično najpomembnejše infrastrukturno podjetje v državi.
