Državni zbor je na današnji izredni seji z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je državni svet nanjo v torek izglasoval odložilni veto. Medtem ko so koalicijski poslanci v razpravi pred končnim glasovanjem znova izpostavljali ključne izboljšave novele, pa so ji v opozicijski NSi odrekli podporo.
Kot je izredni seji vnovič izpostavila državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, novela zakona po mnenju državnega sveta ne rešuje dobrobiti živali, prinaša enostranske in parcialne rešitve ter se nanaša samo na rejene živali. Poleg tega po njenih besedah ne rešuje dobrobiti hišnih živali. Noveli zakona državni svetniki očitajo tudi slabo pripravljenost in v posameznih določbah spornost z vidika ustave. "Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije državnega sveta podala več vsebinskih pripomb," je dodala.
Opozorila je še na prezrte predloge pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij glede podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije.
Predlog temelji na strokovnih podlagah
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar pa je na drugi strani zagotovila, da predlagana novela temelji na strokovnih podlagah, evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse. "Zavrnitev zakona bi pomenila neupravičene zaostanke Slovenije pri nujnih izboljšavah, ki jih živali, rejci in širša družba pričakujejo," je podčrtala.
Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč znova poudarili ključne izboljšave na področju ravnanja z živalmi, ki jih naslavlja novela. Med njimi so prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje lastniških mačk ter dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč.
Varne namestitve za rejne živali
"Zakon se zavzema tudi za ustanovitev varnih namestitev za rejne živali, predvsem za kopitarje, ter jasno opredelitev postopkov in odgovornosti pri nujnih primerih, da se prepreči njihovo nadaljnje trpljenje," je izpostavila Meira Hot (SD).
Da zakon prinaša pomembne izboljšave za dobrobit živali, zvišuje standarde in odpravlja mučenje živali zaradi nehumanih rejnih praks, pa je poudarila Tatjana Greif (Levica).
Do navedb glede mučenja živali je bila medtem znova kritična Vida Čadonič Špelič (NSi), ki ni podprla novele. "Žal mi je, da so posamezniki med nami kmete označili kot mučitelje živali, rekli so jim, da se borijo za svoje interese in za svoj zaslužek. Menda kmetom smemo dovoliti, da povedo svoje mnenje, da se za svoje interese zavzemajo ter da s svojim delom zaslužijo in preživijo," je poudarila.
Sredstva za prenovo zavetišč
Tomaž Lah (Svoboda) je ocenil, da so veti državnega sveta na vsakršen predlog sprememb zakona o zaščiti živali del politikantske folklore državnega sveta. Med medijsko manj odmevnimi spremembami novele je izpostavil novi model financiranja zavetišč, ki jih razbremenjuje pokrivanja stroškov. Pozitivno spodbudo vidi tudi v tem, da bodo bodo imela zavetišča možnost oddaje živali v začasno rejništvo, zaradi česar se bodo lahko sprostila dodatna mesta v zavetiščih. Prav tako sta pomembna ukrepa za sproščanje mest v njih ukinitev obvezne karantene psov neznanega porekla in možnost karantene na domu pri posvojitelju.
Novela zakona predvideva tudi finančna sredstva za prenovo zavetišč ali gradnjo novih v višini 15 milijonov evrov v treh letih. "Gre torej za prve sistemske korake za financiranje gradnje in obnove občinskih oziroma regionalnih zavetišč v sklopu odgovornega lastništva, ki bodo vplivali na zmanjšanje pritiska na zavetišča," je izpostavil.
Vnovično odločanje o zakonu je sledilo vetu, ki ga je državni svet sprejel v torek. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
