Državni zbor ni sprejel poročila preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler. Prav tako ni podprl predlaganih sklepov komisije, s katerimi bi poročilo med drugim posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj.
DZ jeobravnaval poročilo in dodatno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki je decembra končala delo. Kot je uvodoma poudaril vodja parlamentarne komisije Dejan Kaloh (SDS), je komisija pri svojem delu zasledovala več ciljev. Med drugim je preiskovala okoliščine, ki kažejo na morebitne procesne kršitve v postopkih zoper Franca Kanglerja, pa tudi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu Kanglerja.
Na podlagi izpovedi prič in pridobljenih listin je komisija po navedbah Kaloha nesporno ugotovila, da je bil kazenski pregon zoper Kanglerja v 24 kazenskih zadevah zelo verjetno politično motiviran in posledica tega, da je Maribor leta 2006 dobil desnega župana. Po mnenju komisije obstaja tudi več indicev, ki kažejo na resne sume neskrbnega in netransparentnega ravnanja policije v zadevi Kangler.
Kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine SD poudaril Soniboj Knežak, poslanci SD v preiskovalni komisiji niso sodelovali, ker je bilo že od samega začetka jasno, da preiskava, ki se nanaša na konkretne odločitve in ravnanja državnih tožilcev in ugotavljanje njihove odgovornosti, ni v skladu z ustavo. Po mnenju SD gre za nedopusten in neustaven poseg v delo državnih tožilcev in bi lahko na njihovo delo deloval izrazito odvračilno, je opozoril.
Podobno je izpostavila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Kot je poudarila, so se v SAB že ob oblikovanju komisije odločili, da v njej ne bodo sodelovali, ker so imeli več pomislekov glede zakonitosti in ustavnosti njenega dela. Po mnenju SAB delo take komisije namreč pomeni zelo nasilno poseganje zakonodajne veje oblasti v delo sodstva in tožilstva, kar je nedopustno in v nasprotju z načelom pravne varnosti. Še posebej se jim zdi problematično, če gre za vplive politike.
Da je ustavno sodišče že oktobra leta 2019 deloma zadržalo izvajanje omenjene preiskovalne komisije, je spomnil tudi poslanec Levice Boštjan Koražija. Po mnenju Levice je bil izključni namen vzpostavitve preiskovalne komisije "poskus politične rehabilitacije določenega političnega funkcionarja", na kar po njihovi oceni kaže tudi politična sestava komisije, v kateri so bili štirje člani stranke SDS in ena članica stranke NSi.
Mnenju Levice je oporekala poslanka NSi Tadeja Šuštar Zalar. Izpostavila je več ugotovitev iz poročila komisije, med drugim, da policija pri začetkih postopkov zoper Kanglerja ni ravnala z ustrezno stopnjo tajnosti pri pridobivanju in vrednotenju informacij. "Kaže se, da je pri obdelavi podatkov šlo za verjetnost organizirane diskreditacije župana Franca Kanglerja." Poslanska SDS Anja Bah Žibert pa je v imenu poslanske skupine SDS opozorila na ugotovitev poročila komisije, da so bile zlorabe organov iz vrst policije, tožilstva in sodišč v Mariboru v Kanglerjevem primeru tako obsežne in kontinuirane, da je zelo verjetno, da je "pregon takrat zelo uspešnega desnega politika v Mariboru koordiniral in spodbujal nekdo iz vrha državne politike v povezavi z njegovimi lokalnimi političnimi nasprotniki".
Glede na ugotovitve komisije bi bilo po mnenju SDS treba razmisliti o omejitvi dostopa do posameznih evidenc oz. osebnih podatkov posameznikov tam, kjer ta dostop ni nujno potreben za opravljanje policijskega dela.
