Državni svetniki so na današnji seji sprejeli pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Na tajnem glasovanju je predlog zahteve za odreditev preiskave podprlo 19 državnih svetnikov, 15 jih je bilo proti.
Pobudo za odreditev parlamentarne preiskave je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov. Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.
Člani preiskovalne komisije bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V preiskavi se bo med drugim ugotavljalo tudi morebitno interesno ozadje ustanovitve in delovanja družb KCA in Media partner agencija oziroma izdajateljev medijev ter ali so bili ti zlorabljeni za domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.
V javnosti in državnem svetu je bilo v zadnjih tednih mogoče slišati dvome o javnem pomenu odreditve takšne preiskave. "Zakonitost in preglednost financiranja volilnih kampanj sta nesporno v javnem interesu. Tudi pri različnih oblikah prikritega političnega oglaševanja, ki poteka preko različnih nevladnih struktur in različnih organizacijskih statusnih oblik, je potreben nadzor," je na današnji seji poudaril Poglajen.
Preiskava je po prepričanju svetnika v javnem interesu tudi zaradi številnih informacij o domnevnem spornem financiranju predvolilne kampanje stranke Gibanje Svoboda in sumov o spornih poslovnih dejavnosti podjetja Gen-I, ki so se pred državnozborskimi volitvami leta 2022 širile v nekaterih medijih.
Takšne pobude za Štruklja skrajno problematične
Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave niso podprli državni svetniki iz interesne skupine delojemalcev, je pojasnila vodja skupine Lidija Jerkič. Nasprotovali so tudi predlogu, da se o zahtevi glasuje tajno.
Jožef Školč je v imenu interesne skupine negospodarskih dejavnosti opozoril na pripombe pravno-kadrovske službe državnega sveta, da v tej pobudi ni povsem jasno opredeljeno, na kakšen način gre v tem primeru za zadevo javnega pomena. "To je pomembno zato, da bodo tisti, ki bodo preiskovali to materijo, imeli okvir, v katerem bodo lahko deloval," je dejal.
Gen-I: Zahteva za parlamentarno preiskavo je nezakonita in neustavna
Zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo je danes sprejel državni svet in po kateri bi preiskovali tudi poslovanje podjetja Gen-I, je po prepričanju največjega trgovca z elektriko v državi nezakonita in neustavna. Njen cilj je pridobiti najširšo možno količino podatkov, ki bi jih lahko uporabili za diskreditacijo družbe, so prepričani.
"Cilj podane zahteve za parlamentarno preiskavo je z neustavnimi in nezakonitimi metodami ter kršitvijo nekaterih ključnih ustavno varovanih pravic, kot so pravice do zasebne lastnine in pravice do svobodne gospodarske pobude, pridobiti najširšo možno količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih snovalci zahteve po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo in nenadomestljivo poslovno škodo," so tako po današnjem glasovanju v državnem svetu sporočili iz Gen-I.
Družba ni sofinancirala niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanja Svoboda
Zahteva za parlamentarno preiskavo v takšni obliki, skladno z zaključki pravnih mnenj, ki so jih pridobili na Gen-I, lahko predstavlja le "ponoven primer zlorabe inštituta ustavne kategorije parlamentarne preiskave, hudo zlorabo državnega sveta kot državne ustanove in grob poseg v demokratično in ustavno ureditev". Gen-I bo o nadaljnjih korakih za zaščito svojih poslovnih interesov in z ustavo varovanih pravic javnost sproti obveščal.
V družbi so spomnili na argumente, ki so jih prek pooblaščenca Mirka Bandlja naslovili na državni svet. Zahteva za parlamentarno preiskavo tako po njihovem prepričanju ni le vsebinsko neutemeljena in z ničemer obrazložena, ampak je na ravni pamfleta. "Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni oz. niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični," so zapisali.
Popolnoma nedoločen predmet preiskave po njihovi oceni pomeni, da bi lahko ta zajela poslovanje podjetja za obdobje 20 let nazaj. "S tem bi se ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke katerega koli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo," so posvarili.
Da gre za nesmiselno in med seboj časovno povsem pomešane nedefinirane posle, po njihovem mnenju izhaja tudi iz dejstva, da trenutni nosilci javnih funkcij v povezavi z Gen-I niti teoretično niso mogli tudi zlorabiti svojega položaja, kot je razvidno iz zahteve. Predsednik vlade Golob je bil namreč, kot so spomnili, predsednik uprave do 17. novembra 2021, torej le še pol leta po tistem, ko je družba uradno pridobila status podjetja v državni lasti. "Tudi v tem obdobju ni bil politik, še manj nosilec funkcij državne oblasti," so navedli v Gen-I.
Zagotovili so tudi, da družba nikoli in v ničemer ni sofinancirala niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena po tistem, ko je Golob prenehal voditi podjetje.
Poslovanje družbe je vsako leto predmet rednih revizij
Po njihovem vedenju poslovanje družbe tudi ni predmet nobenih postopkov državnih organov, še najmanj postopkov, ki bi bili povezani z morebitnimi nepravilnostmi, prekrški ali celo kaznivimi dejanji. S posameznimi gospodarskimi subjekti, ki so predmet preiskave, pa družba po lastnih zagotovilih nikoli ni poslovno sodelovala.
Trditve o domnevnem finančnem izčrpavanju družbe in opustitvi skrbnosti dobrega gospodarja so medtem popolnoma izmišljene, so podčrtali. Poslovanje družbe je vsako leto predmet rednih revizij, Gen-I pa ima glede na kompleksnost poslovanja v mednarodnem okolju energetskih in finančnih trgov vzpostavljene vse najzahtevnejše instrumente presojanja skladnega in zakonitega poslovanja ter obvladovanja tveganj, so nanizali.
Kot popolnoma neutemeljenega so zavrnili tudi očitek namena finančnega oškodovanja družbe ob nameravani prodaji deležev Gen-I in Elektra Ljubljana v podjetju Gen-EL, 50-odstotnem lastniku Gen-I.
Školč je predlagateljem predlagal, da pobudo umaknejo in jo predelajo v skladu z izraženimi pripombami, s čimer se je strinjal tudi državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik. "Ta predlog je napisan slabo in zato ne vidim druge možnosti, kot da se ga umakne in spiše bolje," je bil kritičen.
Pripombam Školča in pravne službe se je pridružil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Ob tem je spomnil, da je stranka SDS v DZ že poskušala doseči odreditev te preiskave, a neuspešno. Takšne pobude so za Štruklja zato skrajno problematične, saj državni svet z njimi postaja "pomožna četa" politike v DZ.
"Državni svet smo zapeljali v neko polje, iz katerega, če bo to postala praksa, ni več rešitve za samo institucijo, in zdi se mi, da bi se morali vsi zavedati, da je tukaj doseženo dno, ki pravzaprav daje vsem tistim, ki že leta zagovarjajo ukinitev državnega sveta, tako rekoč kronske argumente za to, da se to zgodi," je dejal.
"Zavedam se, da sem tukaj v tem državnem svetu predvsem z razlogom kakovostnega dela v dobrobit skupine, ki jo predstavljam, in to se res ne dotika tega mojega področja in zato res mislim, da take pobude ne sodijo v državni svet," je bila medtem jasna državna svetnica Monika Ažman.
DZ o odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo zahteva državni svet, ne glasuje, saj jo mora odrediti v skladu z ustavo.
