
Nova vlada še nima obraza in nam še ne obljublja, kaj vse bo pod njeno taktirko drugače in česa se bo najprej lotila. Zagotovo pa so tudi sestavljavci nove vlade slišali finančnega ministra Andreja Bertonclja, ko je v samoobračunu po odstopu trdil, da je delo v naši državi še kar preveč obremenjeno z dajatvami.
Bo obdavčitev dela letno tudi poslej nižja za 100 milijonov?
Za davčno optimizacijo naj bi padla vlada poskrbela postopno, v petih letih. "Oddelali smo dve leti. In v prvem razbremenili regres. Številka ni tako majhna, 92 milijonov evrov. Lani smo z razbremenjevanjem dela nadaljevali ter spremenili dohodninsko lestvico in splošno olajšavo ter primaknili k razbremenitvi dodatnih 138 milijonov evrov. Če to seštejem, je to okroglo 230 milijonov evrov," je dejal. Ker bi sami delo v petih letih razbremenili vsakič za okoli sto milijonov evrov letno, je resnično upal, da "bo nova vlada v naslednjih letih nadaljevala z razbremenitvijo dela" in da bo tudi stopnja obdavčitve dohodka pravnih oseb ostala 19-odstotna.
Čemu še bi se v idealnih razmerah, torej v novi vladi z močno koalicijo, Bertoncelj najprej posvetil? Predvsem razmišljanju, kako bi prihodke ustvarili: "Ključen problem te družbe je premajhna dodana vrednost na zaposlenega. Trenutno ustvarimo okoli 44 tisoč evrov na zaposlenega, Avstrija, s katero se tako pogosto primerjamo, pa 85 tisoč evrov. Dvakrat več."
So zdaj kaj bliže strukturnim reformam?
Novi vladi je odhajajoči finančni minister Andrej Bertoncelj priznal, da Slovenija zagotovo potrebuje reformo v pokojninskem sistemu, prav tako na trgu delu pa zdravstveno in še kakšno reformo. A četudi reform stara, mavrična vlada ni zmogla, zapušča nemajhne proračunske presežke. Stari vladi so šle pri zniževanju primanjkljajev na roko tudi dobre gospodarske razmere, zdaj se zdi Bertonclju nujno, da nova pri zniževanju primanjkljajev vztraja. "Sam prihajam iz gospodarstva in vem, da je za državo presežek to, kar je za podjetje dobiček. In dobro je, da ima država presežek. Ti presežki pomagajo Sloveniji pri zniževanju javnega dolga, saj se hkrati tudi res intenzivno razdolžujemo. Smo med tistimi evrskimi državami, ki najhitreje zmanjšujejo javni dolg v bruto domačem proizvodu."
Presežek je dobra popotnica
Ker družbe ne bo enostavno popeljati v digitalno dobo, brez digitalizacije pa tudi ne bo šlo, je Bertoncelj spomnil novo vlado na proračunske presežke. Dobra popotnica so. Po dobrem letu dela namreč novi vladi zapuščajo "zelo dobro makroekonomsko situacijo". Bonitetne ocene v tem obdobju so se povišale pri vseh treh bonitetnih agencijah in Slovenija ima tudi robustne in solidne javne finance ter proračunski presežek. Nabira se od leta 2018 in so ga načrtovali tudi v naslednjih dveh letih, hkrati pa pada v deležu bruto domačega proizvoda tudi dolg države, ki so ga lani za 600 milijonov evrov tudi znižali. "Potrebni bodo še določeni strukturni ukrepi, vendar je situacija ekonomsko in socialno stabilna," je sporočil novi vladi Bertoncelj, ob tem pa lahko letos računa še na dvakrat višjo gospodarsko rast kot v evrskem območju in na rekordno nizko brezposelnost.