Znova so izpostavili nujnost sprejetja novega zakona o medijih, tudi zaradi finančne pomoči medijem. Evropski akt o svobodi medijev je po mnenju društva in sindikata pomemben mehanizem za zaščito uredniške neodvisnosti. Ministrstvo za kulturo je kot izvedbeni zakon evropskega akta o svobodi medijev, ki sta ga DNS in SNS sicer pozdravila, zasnovalo novi zakon o medijih, vendar je zakon po številnih zatikanjih koalicije obtičal v državnem zboru, so v društvu in sindikatu opozorili v skupnem sporočilu za javnost.
"Usoda temeljnega zakona za delovanje slovenskih medijev, ki nujno potrebuje prenovo, je tako še vedno nejasna, čeprav je vlada zatrjevala, da je prenova medijske zakonodaje ena od prioritet mandata," so dodali.
Znova so opozorili, da je sprejetje novega zakona o medijih, ki sicer ni optimalen, pomembno tudi zaradi finančne pomoči medijem. Ta je ključna za delovna mesta ter delovne pogoje novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki so za mnoge še vedno daleč od dostojnih. Zakon naslavlja tudi medijsko koncentracijo, večjo transparentnost lastništva medijev in državno oglaševanje, s čimer po mnenju DNS in SNS odgovarja na nekatera ključna določila evropskega akta o svobodi medijev. Menijo, da zavlačevanje z implementacijo akta pomeni neposredno spodkopavanje prizadevanj za bolj varno in neodvisno novinarsko delo.
Hkrati pa v DNS in SNS opozarjajo, da zakon nekaterih vidikov akta ne pokriva. Mediji si denimo želijo zaščite pred samovoljnim odstranjevanjem vsebin velikih spletnih platform, na kar naj bi evropski akt o svobodi medijev delno odgovoril. Kakšen bo ta postopek in kako se bo izvajal v Sloveniji, še ni jasno, so opozorili.
Nesprejemljivo se jim zdi tudi, da sta v predalu pristojnega ministrstva obtičala predlog zakona o STA in predlog novele zakona o RTVS, ki bi morala urediti delovanje javnih medijev. To po mnenju DNS in SNS le potrjuje, da so bile obljube vlade o prenovi medijske zakonodaje "predvsem visokoleteče besede".
