Drugi blok jedrske elektrarne: Svetujejo tudi strokovnjaki iz Alabame

Slovenija bo morala v prihodnjih letih sprejeti odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). V državni družbi Gen energija, ki pripravlja investicijo, so že doslej za ta projekt namenili nemalo denarja. Tako so tudi v preteklih dveh letih v zvezi s tem objavili več javnih naročil. Pred novim letom so za komunikacijsko podporo pri projektu JEK2 izbrali ljubljansko družbo Consensus, ki se je edina prijavila na razpis. Posel je vreden 1,67 milijona evrov, Consensus pa bo projekt v naslednjih dveh letih izvedel skupaj s podizvajalci - ljubljansko družbo Pristop, podjetjem GAZ iz Krškega in britansko družbo Fluent in Energy. V Gen energiji pojasnjujejo, da je področje jedrske energije kompleksna tema, glede katere v javnosti kroži mnogo napačnih informacij. "Zato smo okrepili ekipo komunikacijskih strokovnjakov, ki bodo zapletena dejstva o jedrski tehnologiji pomagali sporočati v vsem razumljivem jeziku, kar je pomembno za vzpostavitev konstruktivnega dialoga." Pri tem dodajajo, da je okoli polovica teh sredstev rezervirana za stroške grafičnega oblikovanja, video produkcije, produkcije spletnih predstavitev, organizacije dogodkov in spremljanja medijskih objav.

Ameriški primer dobre prakse

Avgusta lani so za 375 tisoč evrov za svetovanje najeli ameriško družbo Southern Nuclear Operating Company (SNOC) iz Birminghama v Alabami, ki sicer upravlja jedrske elektrarne Farley, Hatch in Vogtle. V Gen energiji pravijo, da je cilj tega sodelovanja prenos izkušenj in dobre prakse na področjih umeščanja nove jedrske elektrarne v prostor, licenciranja, načrtovanja in vodenja projekta, same gradnje, pa tudi vzpostavitve ustrezne kadrovske infrastrukture. "Gradnja jedrskih elektrarn Vogtle 3 in 4 v ameriški zvezni državi Georgia, ki ju vodi SNOC, je trenutno za nas v zahodnem svetu najbolj relevanten projekt zaradi podobnih postopkov licenciranja, tehnologije tlačnovodnih reaktorjev in ker zanj veljajo najsodobnejši varnostni standardi." To bosta prvi novi jedrski elektrarni v ZDA po več kot treh desetletjih, ki ju bodo predvidoma zagnali v letošnjem in prihodnjem letu. Pri tem bodo uporabili Westinghousov reaktor, kakršen bi bil primeren tudi za JEK2.

Lani so oddali še javno naročilo za izdelavo verjetnostne analize potresne varnosti za JEK2. Projekt bo izvajal Geološki zavod Slovenije s podizvajalcem G.E. Geološke ekspertize iz Ljubljane in dvema ameriškima partnerjema. To sta Rizzo International iz Pittsburgha v Pensilvaniji in Norman A. Abrahamson iz Piedmonta v Kaliforniji. Vrednost projekta je 991 tisoč evrov. Leta 2020 so Elektroinštitutu Milan Vidmar iz Ljubljane oddali naročilo za revizijo študije vključitve JEK2 v elektroenergetski sistem Slovenije. Pogodbena vrednost je bila 67 tisoč evrov. Prav tako leta 2020 so sklenili pogodbo za izvedbo makroekonomske analize gradnje in delovanja JEK2 s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. Pri tem je bilo 55 tisoč evrov namenjenih za izvedbo analize in 15 tisoč evrov za komunikacijsko podporo in izvedbo javnih predstavitev. V prvi fazi projekta JEK2 je Gen energija zanj že namenila 17,5 milijona evrov, pri tem dodajajo, da je to malo za tovrstne velike energetske infrastrukturne projekte.

Aktivni bodo tudi na družbenih omrežjih

Po besedah Andreja Drapala iz Consensusa želijo, da se v javno razpravo o gradnji drugega bloka vključijo vse družbene skupine. "Politika bo v vsakem primeru svoje povedala. Naš načrt pa je, da se vklopijo vsi možni kanali za javno razpravo, od izmenjave mnenj v živo do družbenih omrežij, da ne bi nihče imel občutka, da pri tem ne more sodelovati. Smo pa resda komaj na začetku." Kot še pove Drapal, bodo v sklopu projekta med drugim zagotovili podporo pri komunikaciji z mediji, pri čemer želijo v medijsko razpravo vključiti tudi strokovnjake. "Želimo omogočiti, da bo komunikacija potekala povsod, kjer je to možno in smiselno. Prav tako bodo te aktivnosti potekale na lokalni - predvsem v okoliških občinah - ter na državni in evropski ravni." Po oceni Drapala se odnos državljanov do jedrske energije izboljšuje. Pri tem navaja rezultate nekaterih meritev javnega mnenja, za katere dodaja, da jih je treba vzeti z določeno distanco. Po teh je, kot pravi, v Sloveniji 40 odstotkov državljanov naklonjenih koriščenju jedrske energije, 40 odstotkov jih je proti, 20 pa jih je neopredeljenih. "Pred desetimi leti po Fukušimi je bila situacija povsem drugačna. Ampak cilj Gen energije ni prepričati ljudi, da je jedrska energija edina rešitev, temveč vzpostaviti polje za razumevanje njihove strategije prehoda v nizkoogljično družbo. To ni samo okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. Seveda se vsa vprašanja na koncu osredotočijo na to, ali se bo neki objekt gradil ali ne. So pa razlogi za to mnogoteri in povezani s številnimi interesi, zato je zelo zahtevno zastaviti tako javno razpravo." Drapal meni, da lahko aktivnejši nastop nasprotnikov koriščenja jedrske energije, ko se bodo ti organizirali, še pomembno vpliva na javno mnenje. "Sploh zaradi dogajanja v Nemčiji je v preteklih desetih letih prevladoval občutek, da je jedrska energija mrtva. V vsakem primeru se bo javna razprava čez čas izostrila, mi pa skušamo biti nanjo pripravljeni."