Podnebne spremembe in globalizacija so poskrbele za novo nevarnost na naših tleh. Zaradi ugodnih razmer se je pri nas naselil invazivni orientalski sršen. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi imel na Primorskem že nekaj deset gnezd. V starem mestnem jedru Kopra so ta konec tedna našli kar pet gnezd te tujerodne vrste, tamkajšnji čebelarji pa sklepajo, da bi lahko bilo gnezd 30, so poročale Primorske novice.
Gre za invazivno vrsto, ki je nevarna predvsem čebelarstvu. "Je izrazit plenilec in domače čebele proti njemu nimajo razvitih obrambnih mehanizmov," pravi dr. Rudi Verovnik z biotehniške fakultete. Čebelarji so zato upravičeno zaskrbljeni. Minuli teden so gostili dr. Papachristoforoua Alexandrosa z Univerze Thessaly, kjer je docent in direktor laboratorija za čebelarstvo. Tujerodni sršeni, torej tako azijski kot orientalski, povzročajo v Evropi že precej škode, a je doslej bilo več pozornosti namenjene azijskemu sršenu, ki je tudi večji od "našega" in orientalskega in je v Španiji zakrivil že tudi človeške žrtve.
A v podobnem obsegu se je bati tudi drugega tujerodnega sršena - orientalskega sršena (Vespa orientalis), za katerega so čebelarji do sedaj mislili, da je manj nevaren in invaziven na našem območju.
30
gnezd bi lahko že bilo na Primorskem
"Omenjeni sršen sicer razvije gnezda, ki so po obsegu podobna gnezdom avtohtonega evropskega sršena (Vespa crabro). So manjša, vendar se v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu, kot to poznamo pri domači vrsti sršena. Pik omenjenega sršena je zelo boleč, saj je na drugem mestu strupenosti med sršeni takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia). Vespa orientalis se težje razvija na območjih s hladnejšimi zimami, zato smo upali, da mu klima v naši državi ne bo ustrezala. To se žal ni zgodilo. Podnebne spremembe so nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena že zadnji dve leti opažamo na območju Primorske. Do letošnjega leta pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas," pojasnjujejo pri čebelarski zvezi Slovenije, kjer pozivajo k ukrepom: "Problematika je veliko bolj obsežna, kot si predstavljamo in se zavedamo, zato si zares želimo, da bi nas pristojni za to končno slišali ali vsaj sprejeli na sestanek, da jim problematiko predstavimo in začnemo ukrepati, preden bo prepozno."
Strah čebelarjev je utemeljen, saj ti sršeni lovijo pašne čebele ter stražarke na vhodu v panj. Vdirajo v panje in odnašajo ličinke, med, cvetni prah in čebele v svoja gnezda za prehrano svoje zalege. Posledici tega sta zmanjševanje števila čebel v družini ter manjša preskrba z medičino in cvetnim prahom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
