
Januarja se je oskrbnina v domovih za starejše podražili za okoli 2,2 odstotka, z marcem se zaradi uskladitve cen zvišuje še za 1,8 odstotka. Nekateri domovi so že decembra lani podaljšali sezname dodatnih storitev, ki jih stanovalcem še dodatno zaračunavajo, kar domsko oskrbo še dodatno draži. Pa gre res za dodatne, nadstandardne storitve in luksuz?
"Nedopustno je, da nekateri domovi zaračunavajo celo stroške za ukrepe in nego stanovalcem z bolnišnično okužbo MRSA, saj so se ti okužili v eni od ustanov, pa naj bo to bolnišnica ali dom za starejše. Podobno velja tudi za oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami. Ko bereš sezname dodatno plačljivih storitev, ugotavljaš, da so v domovih neizmerno inovativni," je jasna Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit. Pismo s pozivom k odpravi zaračunavanja dodatnih storitev v socialnovarstvenih zavodih so zato ponovno (prvič januarja) naslovili na predsednika vlade Marjana Šarca, obe ministrstvi (za delo in za zdravje), varuha človekovih pravic, ZZZS in zastopnike pacientovih pravic.

Je rešitev zakon o dolgotrajni oskrbi?
Za izboljšanje nesprejemljivih razmer, na katere opozarjajo v združenju Srebrna nit, bo v dobršni meri poskrbljeno šele z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga še tehnično usklajujejo na ministrstvu za zdravje, berite "iščejo manjkajočih 150 milijonov evrov", a jeseni naj bi ga menda vendarle po 16 letih razprav poslali v parlamentarni postopek. Na ministrstvu za zdravje pa se je zataknil tudi dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi, ki je prav tako pomemben za razrešitev nastalih težav. "Po drugi strani pa bi za odpravo neupravičenega plačevanja dodatnih storitev, ki to niso, lahko poskrbeli že v tem trenutku, če bi obstajala volja za to. V vseh svetih javnih zavodov so predstavniki vlade, ki jim ne bi bilo treba potrditi cenikov dodatnih storitev. Spremenijo se lahko standardi," pravi Biserka Marolt Meden.
Ministrstvo lahko črta s cenika dodatne storitve
"Dodatne storitve so opredeljene v veljavnem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev kot obseg oskrbe, ki ni del standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe, in se lahko zaračunajo samo kot dodatni stroški," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dodajajo: "Uporabnik se zanje prostovoljno odloča. Dodatne storitve so zlasti: prinašanje hrane v sobo uporabniku, če ni to zajeto že v vrsti oskrbe, opravljanje storitev čiščenja večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot to izhaja iz kategorije oskrbe, v katero je uvrščen uporabnik, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja in podobno. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja zavoda. Popolnega poenotenja cen dodatnih storitev ni mogoče zahtevati, ministrstvo pa ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev."