Dileme zakona o psihoterapiji: Udobna zakonska posteljica za privatnike?

Predlog zakona o psihoterapiji, ki naj bi ga na ministrstvu za zdravje predstavili prav te dni, je močno razburil klinične psihologe in psihiatre. Že več mesecev v javnosti divja pravi mnenjski vihar med predstavniki omenjenih medicinskih strok in tistimi, ki psihoterapijo izvajajo v zasebni sferi. Ker slednja v Sloveniji ni regulirana, si politika že leta prizadeva sprejeti zakon, ki bi področje uredil. To so si zadali tudi v aktualni vladi, vendar pa so naleteli na ostre očitke stroke, ki je bila pri pripravi zakona očitno preslišana.

Zdravljenje čaker, astrologija in nasprotniki splava

"Ministrstvo je stroko pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije zunaj zdravstva. Ureditvi, kot jo napoveduje dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ostro nasprotujemo, saj pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve," sta v skupni izjavi zapisala dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov, in dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

Opozarjata, da bi po aktualnem predlogu lahko psihoterapijo opravljali ljudje, ki poleg psihoterapije izvajajo energetsko zdravljenje čaker, psihedelično terapijo, psihološko astrologijo, pa ljudje, ki nasprotujejo splavu in verjamejo, da je istospolna usmerjenost bolezen. Pa takšni, ki javno zanikajo pomen diagnostike in obstoj hudih duševnih bolezni, kot je shizofrenija ali depresija. S tem se nanašata na določene diplomante zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti in študente privatne Univerze Sigmunda Freuda, ki deluje v Ljubljani, a nima pridobljene akreditacije Nakvisa.

Prijava etični komisiji

Hkrati so v Zbornici kliničnih psihologov Komisiji za medicinsko etiko prijavili pilotni projekt, ki ga je napovedala Mojca Zvezdana Dernovšek. Šlo naj bi za poizkus, v katerem bi v kolektiv Centrov za duševno zdravje vpeljali zunaj zdravstva izobražene izvajalce psihoterapije. "Ta poizkus ni niti etično sprejemljiv niti strokovno utemeljen in predstavlja tveganje za osebe, ki bi sodelovale v takem eksperimentu. Tudi drugod v zdravstvu imamo dolge čakalne dobe, pa nihče ne pomisli, da bi jih krajšal z uvajanjem kadrov, ki niso iz zdravstva," opozarjata in ocenjujeta, da gre za "močan pritisk zasebnih interesov. Psihoterapija je ena od metod zdravljenja, zato je definiranje poklica psihoterapevta podobno, kot bi za izvajalce zdravljenja s kemoterapijo uvajali poseben zakon. A seveda zasebnih izvajalcev kemoterapije zunaj zdravstva nimamo, zato zanje ni treba postiljati udobne zakonske posteljice, kot jo skušajo s številnimi lažmi in zavajanji izsiliti zasebni izvajalci psihoterapije zunaj zdravstva. Če bo takšen zakon sprejet, potem gre za pripravo terena za vstop pomanjkljivo izobraženih ljudi v zdravstveni sistem. Ti isti ljudje že danes računajo tudi 100 evrov za eno samo terapijo, s tem predlogom zakona pa se jim, kot kaže, odpirajo vrata, da se prisesajo še na javno zdravstveno blagajno."