Po sprejetju četrt milijona evrov težkega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, prihajajo odzivi iz gospodarstva. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so razočarani, saj ta ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge (kritje izpada prihodkov), ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev kreditov, subvencioniranja regresa za vse dejavnosti, prav tako pa še vedno velja, da bodo podjetja morala vračati prejeto pomoč države.
Delodajalci bodo sicer lahko, skladno z interventnim zakonom, delavcem, katerim ne morejo zagotoviti dela, odredili skrajšani delovni čas, ne pa tudi čakanja na delo. Strošek delodajalcev bo zato bistveno višji, kljub dejstvu, da je obseg poslovanja nižji, da je malo gospodarstvo v krču in da še vedno obstajajo določene omejitve pri poslovanju (gostinstvo, avtobusni prevozniki, ki so vezani na gostinstvo in turizem). "Pričakujemo, da bo vlada čim prej pristopila k pripravi novega interventnega zakona ali PKP9, ki bo vključeval ukrepe za vse dejavnosti, ki so bile prizadete zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov. Sedaj je treba pomagati malemu gospodarstvu, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva, da čim prej okreva," je prepričan predsednik OZS Branko Meh, ki opozarja tudi na to, da interventni zakon ne določa niti enkratnega dodatka za gostinstvo in turizem, kljub dejstvu, da je bil obljubljen v fazi sprejemanja zakona. Žalosti jih tudi, da je vlada ni dala možnosti sofinanciranja regresa vsem, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo.
OZS obenem predlaga, da bi se podaljšali moratoriji kreditov do aprila 2022, saj poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo. Gostinci pa še vedno vztrajajo, naj se uvede znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022. Poleg tega smo se ves čas zavzemali tudi za to, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči.
Na Gospodarski zbornici Slovenije sicer pozdravljajo sprejem interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, a opozarjajo, da zakon ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki amandmajev. "Zato opozarjamo, da sprejeti interventni zakon ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami covid-krize," menijo v GZS. Ena izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona je tudi, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje Pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki so pomoči črpali po prvih dveh interventnih zakonih. Pogrešamo, da ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v višini 50 evrov na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo nista bila podaljšana do 31. decembra 2021.
Obžalujejo tudi, da ni bila upoštevana vključitev enkratnega dodatka zaradi posledic epidemije, ki bi ga bile deležne tako pravne kot fizične osebe, ki dejavnosti niso mogle opravljati v celoti ali delno oziroma jo opravljajo v omejenem obsegu.
