Na opoldanski skupščini delničarjev Petrola so ti podprli sklep 2,10 evra bruto dividende na delnico, za kar bodo namenil večino lanskega bilančnega dobička. Lanski bilančni dobiček Petrola je bil 86,6 milijona evrov, za dividende pa bodo namenili 86,3 milijona evrov. Dividende, ki bodo letos 30 centov višje od lanskih, bodo izplačane 1. avgusta tistim, ki bodo pri KDD kot lastniki vpisani 31. julija. Preostanek bilančnega dobička bo šel v druge rezerve, so še odločil delničarji.
Na skupščini je bilo govora tudi o maržah. Dari Južna, eden večjih lastnikov Petrola, je dejal, da so te smešno nizke in na daljši rok onemogočajo izplačilo dividend. "Glede na to, da k rasti prihodkov pomembno vplivajo tudi marže na pogonska goriva, v Sloveniji v primerjavi s tujimi trgi z njihovo višino ne moremo biti zadovoljni. Zdaj smo na 9,9 centa in spet rožljajo s tem, da bi šli na osem centov. Razumem državo, da si raje dvigne trošarino, kot da bi jo zanimale dividende. To razumem, ni pa fer. Marže so smešno nizke glede na tujino. Če hočemo, da se Petrol razvija, potrebuje marže kot soseščina," so Južno povzele Finance.
Rajko Stanković, ki je v imenu Društva Mali delničarji Slovenije zastopal 1,5 odstotka prisotnega lastniškega kapitala Petrola, je dodal, da če bi se napoved o znižanju marže za dva centa uresničila, bi to pomenilo 23,96 centa manj bilančnega dobička na delnico, pri tem pa bi bil največji izpad ravno pri državi, ki bi zaradi tega prejela nekaj manj kot 7 milijonov evrov dividend. "Zato nas skrbi napoved, da se bo marža domnevno znižala. V Društvu MDS zato še enkrat vse odločevalce v državi pozivamo, da razmislijo o višji marži pri pogonskih goriv in ne o njenem nižanju. "Da si boste lažje predstavljali: 1 cent marže predstavlja 10 milijonov evrov bilančnega dobička oziroma 11,98 centa na delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen," je še ponazoril Stanković.
Skupščina delničarjev pa ni podprla spremembe statuta Petrola, ki bi nekoliko zmanjšala pooblastila predsednika uprave Saše Bergerja. Za spremembe je sicer glasovalo dobrih 50 odstotkov navzočih, a za statutarne spremembe je potrebna vsaj 75-odstotna podpora delničarjev.
Na skupščini je odmevalo tudi vprašanje predstavnika Slovenskega državnega holdinga (SDH), povezano z oblikovanimi rezervacijami, na temo delne neskladnost na področju obnovljivih virov energije v prometu. Za ta namen ima namreč Petrol po pisanju Financ oblikovanih za 39 milijonov evrov rezervacij. "Ker gre za veliko postavko, prosimo za pojasnila, za kakšne neskladnosti gre in na katerih trgih. Kakšen delež biokoponente dosega v Sloveniji in kakšnega na drugih trgih? SDH pričakuje, da Petrol posluje v skladu s predpisi," je povedal. Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, je delničarju odgovoril, da bodo glede na obseg vprašanj naknadno odgovorili pisno. Ob tem je opozoril na izzive na področju zakonodaje, ki se tičejo biogoriv in zavez pri končnih uporabnikih, saj da je slovenska zakonodaja na tem področju bistveno ostrejša od zakonodaj sosednjih držav.
Delničarji Petrola, največji lastnik je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter preko Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v lasti približno tretjinski delež, so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v minulem letu. Petrol je lani na ravni skupine ustvaril 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje in imel pod črto 145,9 milijona evrov dobička. V prvem letošnjem četrtletju pa je Petrol na ravni skupine ustvaril 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 31 milijonov evrov čistega dobička.
