Delavska svetovalnica strankam: Kdaj bodo čistilke dostojno plačane? Do kdaj še izsiljevanja? Zakaj je Adil brez pravic?

Ali boste ustrezno razširili slovenski seznam poklicnih bolezni? Če da, kdaj? Zakaj ga že niste?

Levica in Vesna: S 1. majem 2023 je začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega smo v Sloveniji čakali več kot 30 let. Do sprejetja je prišlo tudi zaradi prizadevanj Levice in ministrstva za delo, čeprav je za to sicer pristojno ministrstvo za zdravje. Novi pravilnik zaposlenim prvič po dolgem času omogoča dejansko priznanje poklicne bolezni, s tem pa tudi boljšo zaščito njihovih pravic in spodbudo za izboljševanje delovnih pogojev. Posamezniku s priznano poklicno boleznijo med drugim zagotavlja kritje vseh stroškov zdravstvenih storitev, povezanih z boleznijo, ter stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti. 

S sprejetjem pravilnika smo jasno določili postopke ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni. Hkrati pa menimo, da je treba nacionalni seznam poklicnih bolezni v prihodnje še dopolnjevati, seveda na podlagi strokovnih argumentov in razvoja medicinske ter delovnopravne stroke. V Levici in Vesni se strinjamo, da je treba seznam razširiti tudi s stanji, ki jih omenjate.

Svoboda: V tem mandatu je bil prvič v zgodovini Slovenije sprejet pravilnik o poklicnih boleznih. Z njim je bil vzpostavljen celovit sistem prijavljanja, obravnave in priznavanja poklicnih bolezni, vključno z obrazci, postopkom prijave ter interdisciplinarno strokovno presojo. V Svobodi podpiramo dopolnitev seznama poklicnih bolezni, vendar mora o dopolnitvah presojati stroka.

Velika večina čistilk in varnostnikov ima osnovno plačo, ki je nižja od minimalne.  Kdaj boste uzakonili minimalno plačo kot najnižjo osnovno plačo v najnižjem tarifnem razredu? Kdaj osnovna plača zaposlenih pri zunanjih izvajalcih ne bo nižja od minimalne plače? Kdaj bo konec outsourcinga v javnem sektorju?

Levica + Vesna: Zahteva 'enka je minimalka' je ena temeljnih zahtev Levice že od začetka našega političnega delovanja. V tem mandatu smo jo uspeli uresničiti v javnem sektorju, kjer danes nihče več nima osnovne plače pod ravnjo minimalne plače. To je pomemben korak k dostojnemu plačilu za delo.  Naš naslednji cilj je jasen: enako pravilo mora veljati tudi v zasebnem sektorju. Nedopustno je, da so osnovne plače v najnižjih tarifnih razredih nižje od minimalne plače. Za to imamo že pripravljen zakon. Če socialni partnerji – predvsem delodajalci – ne bodo pripravljeni doseči dogovora, bomo to uredili z zakonodajo.

Levica je, tudi preko ministrstva za delo, v tem mandatu večkrat pozvala ministrstvo za javno upravo, da odpravi outsourcing v javnem sektorju ter naj vse outsourcane čistilke, varnostnike, vzdrževalce in podobno zaposli neposredno na način, da tudi oni postanejo javni uslužbenci. Ministrstvo za javno upravo je žal sprejelo koncept 'neprekarnega outsourcanja', za katerega menimo, da ni primeren. V Levici in Vesni se bomo še naprej zavzemali za ukinitev outsourcinga v javnem sektorju. Če bomo imeli v naslednjem mandatu več moči, bomo to tudi uresničili.

Svoboda: V Gibanju Svoboda izhajamo iz jasnega načela: pošteno delo mora biti pošteno plačano. Slovenija ne sme graditi konkurenčnosti na prenizkih plačah čistilk, varnostnikov in drugih delavcev, ki opravljajo najtežja dela. Naš program predvideva izboljšanje pogojev dela, večjo zaščito zaposlenih in okrepitev nadzora nad prikritimi delovnimi razmerji. Pravilo, da nihče od zaposlenih ne prejema osnovne plače, nižje od minimalne, je Gibanje Svoboda prek ministrstva za javno upravo in ministrstva za finance – oba ministra sta iz Svobode – že doseglo v pogajanjih s sindikati javnega sektorja za zaposlene v javnem sektorju. Tam ima vlada neposredno možnost voditi pogajanja na strani delodajalcev.

Program Svobode ne vsebuje izrecne obljube o popolni ukinitvi outsourcinga v javnem sektorju, saj ne bi bila niti smiselna niti izvedljiva, je pa smer jasna: konec mora biti modelov, kjer se delo sistematično podvrednoti. Enako velja za invalide in prejemnike invalidskih nadomestil – naš cilj je socialna država, ki ljudi ne pušča pod pragom dostojnega preživetja. Naš program predvideva manj birokratski, bolj dostopen in bolj vključujoč sistem, za konkretne dvige posameznih nadomestil pa bo treba pripraviti dodatne zakonske rešitve.

Ali boste (in kdaj) tudi prejemnikom nadomestil za invalidnost, ki so prejeli odločbe o invalidnosti in odmere o višini invalidnosti pred 1. 1. 2026, ustrezno dvignili nadomestilo za invalidnost, tako da ne bodo živeli pod pragom minimalnih življenjskih stroškov?

V Levici in Vesni podpiramo ponovno odmero invalidskih nadomestil tako, da bodo tudi obstoječi prejemniki prejemali takšna nadomestila, ki jih prejme nekdo, ki je do njih postal upravičen po 1. 1. 2026. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si je v okviru pogajanj o pokojninski reformi prizadevalo, da se prejemnikom invalidskih nadomestil po dogovorjeni spremembi njihove višine nadomestila ponovno odmerijo; vendar smo bili v teh pogajanjih preglasovani in nadomestila niso ponovno odmerjena - tako kot niso ponovno odmerjene starostne, vdovske ali družinske pokojnine ali invalidske pokojnine, ki so nad novo višino najnižje oziroma zagotovljene invalidske pokojnine. (Zanje žal še vedno velja načelo upokojevanja po pogojih, ki veljajo v trenutku upokojitve, brez retroaktivnih posegov.)

Adil je star 34 let. Zaradi odstranitve tumorja je brez levega pljučnega krila. Je invalid prve kategorije in ne sme opravljati pridobitnega dela. Nima pravice do invalidske pokojnine. Nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Nima pravice do socialnih prejemkov (ima začasno prebivališče). Adil je brez lastnih prejemkov, finančno ga podpirajo prijatelji in znanci. Delal je na Kosovu deset let, vendar se mu to očitno ni upoštevalo, ker nimamo sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo. Kako boste Adilu zagotovili vsaj osnovno finančno preživetje? Kaj je s sporazumom? 

L + V: Adilovega primera ne moremo komentirati, saj ne poznamo vseh podrobnosti. Drži, da morajo tuji državljani, preden so upravičeni do socialnih transferjev v Republiki Sloveniji, nekaj časa tudi prebivati v Sloveniji - v tem primeru vsaj 5 let, saj lahko po tem času oddajo vlogo za stalno prebivališče. Do tega mandata je prevladovalo stališče, da je kosovski sistem pokojninskega zavarovanja (in drugih oblik socialnega zavarovanja) toliko različen od slovenskega, da sklenitev socialnega sporazuma ni možna. V tem mandatu smo pokazali, da je dogovor mogoč, saj smo s kosovsko stranjo že začeli konkretna pogajanja. To je pomemben premik po letih zastojev. Če bo Levica tudi v prihodnje vodila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko ob nadaljnjem sodelovanju kosovske strani sporazum pripravimo razmeroma hitro.

Svoboda: Primer Adila kaže, da imamo v sistemu še vedno preveč ljudi, ki zaradi birokratskih sistemskih vrzeli ostanejo brez osnovne varnosti, čeprav so objektivno v hudi stiski. To ni sprejemljivo. V Gibanju Svoboda zagovarjamo socialno državo, v kateri pomoč pride hitro, pregledno in do tistih, ki jo res potrebujejo, invalidnost pa ne sme pomeniti potiska v revščino. Zato bi moral biti prvi korak zagotovitev osnovnega preživetja vsem, in sicer z dostopnejšim, manj birokratskim sistemom socialne varnosti ter z učinkovitejšo pomočjo pristojnih služb v posameznih primerih. Uradni vladni dokumenti kažejo, da je Slovenija že začela proučevati možnosti za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju s Kosovom.

Vse več je primerov delavk in delavcev, ki se soočajo s kršitvami delavskih pravic in/ali elementi trgovine z ljudmi. Dodaten velik problem nastane, ko se to dogaja delavkam in delavcem, ki imajo prijavljeno bivališče pri delodajalcu oziroma jim delodajalec uredi bivališče, praviloma pa je isti delodajalec tudi pooblaščenec za urejanje njihove dokumentacije na upravni enoti. Ali boste za te delavke in delavce vzpostavili mrežo t. i. varnih hiš, ki bi omogočila hitro prijavo začasnega prebivališča delavke/delavca, obenem pa bi imeli na razpolago strokovno ekipo, ki bi sprožila ustrezne postopke, urejala njihove situacije?

Levica in Vesna: Da. Z naraščanjem deleža tuje delovne sile, zlasti iz Azije, je nujno vzpostaviti dodatne zaščitne in podporne mehanizme. Danes so v najbolj ranljivem položaju prav delavci, ki jih v Slovenijo pripeljejo zasebne zaposlovalne agencije oziroma rekruterji, ki povezujejo slovenske delodajalce z agencijami v tujini. Ti delavci pogosto prihajajo že zadolženi, saj jim posredniki zaračunavajo visoke in neupravičene stroške. Ko prispejo v Slovenijo, jih delodajalci pogosto neposredno prevzamejo, nastanijo in zaposlijo. S tem pa postanejo za nadzorne institucije, sindikate in nevladne organizacije praktično nevidni. Zaradi dolgov in odvisnosti od delodajalca tudi redko prijavljajo kršitve. Zato menimo, da je treba zasebne agencije za posredovanje dela bistveno strožje regulirati, v določenih delu pa tudi prepovedati. Z državami izvora je treba vzpostaviti sistem zaposlovanja po načelu 'government to government', torej prek javnih zavodov za zaposlovanje, ne pa prek zasebnih posrednikov, ki ustvarjajo dobiček na račun delavcev.

Hkrati je treba delodajalce zakonsko zavezati, da tuje delavce napotijo na informativno in svetovalno točko zavoda za zaposlovanje. Te točke je treba okrepiti ter dopolniti z javno financiranimi programi podpore, pravne pomoči in zagovorništva, vključno z varnimi hišami za delavce, ki so žrtve izkoriščanja.

Svoboda: V Gibanju Svoboda odločno poudarjamo, da delavec ne sme biti ujetnik delodajalca – ne zaradi bivališča, ne zaradi dokumentacije in ne zaradi strahu pred izgubo statusa. Naš program predvideva hitrejše in bolj predvidljive postopke za izdajo dovoljenj za delo in prebivanje, odpravo administrativnih ovir ter večjo zaščito delavcev pred zlorabami, pri čemer je posebej poudarjena potreba po krepitvi nadzora.

Vse več je primerov, ko se delodajalci vnaprej "zavarujejo" pred kroničnimi zdravstvenimi stanji (ki jih povzročajo isti delodajalci) ali nosečnostjo s pogodbami o zaposlitvi za določen čas. Kakšne zakonodajne ukrepe boste vzpostavili, da se zaustavi tovrstne zlorabe instituta pogodb za določen čas? Kdaj?

Levica in Vesna: Zlorabe pogodb za določen čas so v praksi žal pogoste, čeprav je zakonodaja jasna. Težava torej ni v pravilih, ampak v njihovem izvajanju. Zato rešitev vidimo predvsem v strožjih sankcijah in bolj ciljanem in učinkovitem nadzoru. V tem mandatu smo Inšpektorat RS za delo kadrovsko okrepili, tako da ima danes največ inšpektorjev doslej, ter vzpostavili enoto za prednostno odzivanje. To so pomembni koraki naprej. A za resen preboj bo treba še dlje. V naslednjem mandatu bomo inšpektorat dodatno okrepili, tako kadrovsko, kot digitalno posodobili. Naš cilj je, da po vzoru FURS vzpostavimo tudi enoto za analizo rizika oziroma tveganj, ki pomembno vpliva na odkrivanje kršitev.

Svoboda: V Gibanju Svoboda zavračamo zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti ko delodajalci z njimi prikrito prenašajo tveganje bolezni, invalidnosti ali nosečnosti na delavke in delavce. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v našem delovnopravnem sistemu izjema od pravila in jo je mogoče skleniti le, če so izpolnjeni pogoji iz zakona o delovnih razmerjih, ki določajo, kdaj se takšna pogodba sploh lahko sklene. Če se ugotovi, da ti zakonski pogoji niso izpolnjeni, se že na podlagi zakona šteje, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razlogov, ki jih navajate, se zato že sedaj ne bi smele sklepati in je takšne primere treba prijaviti inšpekciji za delo. 

Naš program predvideva okrepitev inšpekcijskega nadzora nad prikritimi delovnimi razmerji ter splošno izboljšanje pogojev dela in večjo zaščito zaposlenih. Prav tako je potrebno strožje preprečevanje zlorab, jasnejša pravila in učinkovite sankcije za delodajalce, ki institut pogodb za določen čas uporabljajo diskriminatorno ali v nasprotju z namenom zakona.