"Že večkrat smo v preteklosti izpostavili, da policija nasprotuje ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali vard z namenom prevzemanja nalog državnih organov. Poudarjamo tudi, da policija skrbno spremlja tovrstno problematiko, seveda ob spoštovanju načela zakonitosti, skladno s katerim smejo policisti uporabiti policijska pooblastila le na podlagi, v obsegu in na način, ki ga določa zakon. V nasprotnem primeru bi policija sama presegla pristojnosti oziroma pooblastila. V primeru ravnanj opisanih skupin, ki bi bila v nasprotju z zakonodajo, bomo v policiji izvedli ustrezne oziroma predpisane zakonske postopke." To je v odzivu na nedeljski "obisk" okoli 50 pripadnikov varde pod vodstvom Andreja Šiška na slovenskobistriški policijski postaji zapisal v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner.
MNZ: "Zagovarjamo spoštljivo, dostojno in strpno komunikacijo"
Minuli konec tedna so se vardisti zbrali blizu Slovenske Bistrice, a na zasebnem zemljišču, tja pa so prišli tudi policisti, zato so kasneje člani varde v nedeljo popoldne "po pojasnila" odšli na policijsko postajo v Slovenski Bistrici. Dogajanje na postaji so predstavniki varde ves čas v živo predvajali na facebook profilu, pojasnila pa so terjali, ker naj bi bili policisti na zemljišču, kjer so se zbrali vardisti, po njihovem maltretirali žensko. Vodstvo mariborske policijske uprave je na ravnanje vardistov dejalo zgolj, da so pripadniki varde bili poučeni, da imajo možnost pritožbe na policijski postopek. Vrh slovenske policije je v torek, ko so posnetke začeli objavljati mediji, molčal, tudi notranji minister Aleš Hojs se ni odzval. Ko smo ga včeraj zaprosili za komentar, pa je dejal: "V ministrstvu za notranje zadeve konkretnega postopka ne moremo komentirati, v vsaki situaciji in postopku pa zagovarjamo spoštljivo, dostojno in strpno komunikacijo. Policija pri izvajanju svojih nalog, ki so določene z zakoni, vselej poskuša uresničevati svoje poslanstvo, in sicer zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalkam in prebivalcem. Policija bo tudi v prihodnje spremljala primere združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin ter presojala zakonitost, odgovornost in vpliv na varnostno oceno v lokalnem okolju in državi."
Ničelna toleranca
Dr. Denis Čaleta iz Inštituta za varnostne študije pravi, da moramo do vseh dejanj, ki v javnosti povzročajo nelagodje in izvajajo pritisk na organe, ki so edini pristojni za zagotavljanje javnega reda in miru, imeti kot družba ničelno toleranco. "Še posebno, če gre za pripadnike uniformiranih skupin, ki so bili že pravnomočno obsojeni. Od celotne politike bi veljalo pričakovati jasno obsodbo takih ravnanj in nujno potrebno podporo za dopolnitev zakonodaje, ki bo jasno in nedvoumno dala pristojnosti policiji za ukrepanje proti takim primerom. Tišina trenutne vladajoče politike, kateri smo priča, nas ne navdaja z gotovostjo, da razumejo nevarnost tega problema." In še: "Medijska pozornost omenjenih skupin je še dodaten veter v njihova jadra, da razkazujejo svoj obsežni spekter idej, kako javno diskreditirati legitimne organe nacionalne varnosti. Vse to pa je verjetno posledica dejstva, da se krepi radikalni levi in desni politični prostor, in so taki odzivi samo žalosten odraz realnosti."
Hkrati o vardistih in kolesarjih
Da za zdaj ne bodo komentirali dogodka, saj čakajo, kakšne poteze bo potegnilo notranje ministrstvo, pravi predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš. Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, pa, da so takšne "demonstracije moči paravojaških struktur zoper policiste in policijo skrb vzbujajoče, saj predstavljajo (najmanj) samovoljnost. Zato pričakujemo, tako od vodstva policije kot od vseh nosilcev oblasti v državi, da bodo v prvi vrsti takšna ravnanja paravojaških struktur obsodili."
Neodzivnost kot pritrjevanje
"To, da politika ob takšnih ekscesih ne reagira, je slabo znamenje za ljudi, predvsem pa za policijo," pravi dr. Mirosav Žaberl s Fakultete za varnostne vede. In nadaljuje: "Neodzivnost si lahko razlagamo tudi kot pritrjevanje raznim vardam, da policija varnostnih razmer ne obvladuje, zaradi česar je potrebno samoorganiziranje in izvajanje določenih varnostnih nalog. To pa je napoved, da bo do kratkih stikov med policijo in temi strukturami prihajalo tudi v prihodnje." Žaberl dodaja, da so namere o spremembah zakonodaje v smeri, da je prepovedana vsakršna aktivnost posameznikov ali skupin, ki se z očitnim ali prikritim namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben kot oblike policijskega nadzora, bile dobro izhodišče. A se je razreševal le problem meje. Varde ali podobne skupine pa bodo začele izvajati tudi naloge varovanja javnega reda, če menijo, da je policija premalo aktivna. To pa je lahko še posebno konfliktno in varnostno zaskrbljujoče. A spremembe niti niso bile sprejete.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
