Darja Kocbek
Slovenija ima po novem izračunu Evropske komisije iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je bil vzpostavljen kot pomoč državam pri okrevanju po pandemiji covida-19, na voljo 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev, kot je bilo predvideno ob potrditvi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO) julija 2021. Na podlagi tega izračuna je vlada pripravila predlog projektov oziroma ukrepov, ki jih namerava delno ali v celoti črtati. Kateri projekti oziroma ukrepi bodo dejansko črtani, bo v največji meri odvisno od Evropske komisije, ki ima po usklajevanjih končno besedo.
V vladi pojasnjujejo, da so pri identifikaciji ukrepov, za katere predlagajo črtanje ali zmanjšanje zneska predvidenih sredstev, predvsem upoštevali, ali posamezen ukrep prispeva k zelenim in digitalnim ciljem in ali je ukrep izvedljiv glede na načrtovano časovnico in vsebino.
Manj za zeleno izobraževalno infrastrukturo, oskrbo z vodo, prenovo stavb
Projekt z najvišjim zneskom, ki je predlagan za črtanje, je ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji. Zanj je v veljavnem NOO predvidenih 71,6 milijona evrov. Za projekte oskrbe in varčevanja s pitno vodo namesto predvidenih 33,7 milijona evrov predlaga le še 6,7 milijona evrov. Za 20 milijonov evrov, na 66,1 milijona evrov, namerava zmanjšati znesek za trajnostno prenovo stavb.
Manj, kot je bilo predvideno
Slovenija ima po pojasnilih vlade za izvedbo ukrepov iz načrta NOO na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je za 286 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno julija 2021, ko je bil načrt sprejet. Znižanje je posledica novega izračuna. Evropska komisija je leta 2021 zneske nepovratnih sredstev za države članice izračunala na podlagi jesenske gospodarske napovedi iz leta 2020. Pri novih izračunih pa je upoštevala realne podatke o bruto domačemu proizvodu (BDP) za leti 2020 in 2021.
Če bo predlog vlade sprejet, v novi različici NOO ne bo več sredstev za financiranje naložb v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu. V veljavnem NOO je zanje predvidenih 5 milijonov evrov. Za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče je v veljavnem NOO na voljo 55 milijonov evrov. Vlada bi ta znesek znižala za 10 milijonov evrov, na 45 milijonov evrov.
Manj za razogljičenje ob prehodu v krožno gospodarstvo
Med naložbami, ki naj bi pripomogle k zelenemu prehodu, vlada predlaga znižanje zneska za celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo. Zanj bi namesto 20 milijonov evrov namenila 17 milijonov evrov. Znesek za dokončane projekte za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo želi znižati za 9 milijonov evrov, na 21 milijonov evrov. Za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij bi namesto 138,5 milijona evrov namenila 128,4 milijona evrov.
Slovenija ima za izvajanje projektov in ukrepov NOO na voljo 2,2 milijarde evrov, od tega 1,49 evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil
Za podnebne cilje je treba nameniti najmanj 42,4 odstotka skupnih dodeljenih sredstev, za digitalne cilje najmanj 21,4 odstotka skupnih dodeljenih sredstev
Sredstva za okrevanje in odpornost morajo države članice porabiti do konca leta 2026
S področja digitalizacije bi znesek za digitalizacijo železniške in cestne infrastrukture zmanjšala za 8 milijonov evrov, na 12,1 milijona evrov. Črtati želi projekt za vzpostavitev infrastrukture v hibridnem oblaku na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, za katerega je v veljavnem NOO predvidenih 2,5 milijona evrov, pa sredstva za čezmejne in večdržavne projekte - Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig, za katere je v veljavnem NOO prav tako predvidenih 2,5 milijona evrov.
Evropska komisija sredstva za izvedbo NOO nakaže po tem, ko država članica izpolni mejnike in cilje, ki so določeni v načrtu. Ker je vlada ocenila, da predvidenih mejnikov in ciljev ni mogoče uresničiti, predlaga tudi črtanje projekta za ustanovitev obnovljivega sklada za energetsko prenovo stavb javnega sektorja.
