
Strokovna svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Bojana Beović, v minulih mesecih nikoli ni razpravljala o popolnem zaprtju javnega življenja, so pa že konec septembra nekateri člani predlagali, naj se na 14 dni testira vse zaposlene v domovih za starejše, kar se je nato zgodilo šele dober mesec kasneje. Prav tako so svetovali, da bi bilo treba vsak dan opraviti deset tisoč PCR-testov, opozarjali, da izdajanje karantenskih odločb ni pravočasno, da mobilna aplikacija ne deluje in da bi bilo treba najprej glede na epidemiološko sliko zapirati posamezne občine, ne celotne države ali regije. Prav tako so svetovali drugačen način komuniciranja z javnostjo od še vedno veljavnega preko dnevnih novinarskih konferenc.
Zamujali, odločili nasprotno od predlaganega
To je le nekaj izsekov iz zapisnikov svetovalne skupine, ki jih je spletni medij Necenzurirano.si pridobil po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in ki razkrivajo ne le, da je vlada zamujala z določenimi ukrepi, temveč da je včasih odločila povsem v nasprotju z mnenjem strokovne skupine. Pa čeprav vladni predstavniki v svojih nastopih velikokrat izpostavljajo, da so se pri odločitvah opirali na stališče strokovne skupine. Tudi vladni covid govorec Jelko Kacin je včeraj ponovil, da je vlada pri vsaki odločitvi sicer skušala upoštevati stališča in poglede svetovalne skupine. "Zagotovo pa je prav, da na tem mestu rečem, da je to svetovalna skupina ministra za zdravje. Pri zdravstvenih vprašanjih so se gotovo v celoti upoštevala njihova pričakovanja, ko pa gre za vplive na druge sfere življenja, ki so v pristojnosti drugih ministrov, je morala vlada zadeve tehtati nekoliko širše." Tako je tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj na vprašanje o uvajanju hitrih testov za zaposlene v domovih starejših dejal, da so hitre genske teste uvedli šele, ko je bila stroka enotna glede njihovih morebitnih koristi in pravilne uporabe.

A očitno ni bilo tako, kar posredno potrdi eden od članov ožje svetovalne skupine, ki jo je minister imenoval 6. oktobra, v njej pa so poleg Beovićeve še Marko Bitenc, Tatjana Lejko Zupanc, Nina Gorišek Miksić in Miroslav Petrovec. "Tega, kar izhaja iz javno objavljenih zapisnikov, ne moremo demantirati. Je pa seveda treba izpostaviti, da smo mi svetovalna skupina, ki ministru svetuje, vlada pa je tista, ki mora sprejeti odločitve in za to prevzeti odgovornost," je za Večer povedal Petrovec, sicer predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Ob tem je priznal, da člani niso bili vedno enotnega mnenja, kljub temu pa sam za vsemi njenimi odločitvami stoji. In dodaja, da se kot strokovnjak nikoli ni počutil izigranega s strani politike, "dostikrat pa sem se počutil izigranega s strani stroke, saj so se številni počutili poklicane, da se opredelijo do aktualnega epidemiološkega vprašanja, čeprav strokovno ne sega na njihovo področje".

Minister Gantar nevljuden in neetičen
Nina Gorišek Miksić, predstojnica oddelka za nalezljive bolezni v UKC Maribor, ki je bila članica širše svetovalne skupine do 6. oktobra, zdaj pa sodeluje kot zunanja svetovalka, ki podaja strokovna mnenja, pravi, da je skupina v prejšnji sestavi delovala dobro, v delo je bilo vloženih veliko truda in naporov. In ponavlja podobno kot Petrovec, da je odločitev na koncu ministrova oziroma vladna. Ob vsem pa člane skupine, ki so v svetovanje pro bono vložili veliko ur svojega časa, zelo moti odnos ministra Gantarja do njih. "Pošteno in vljudno bi bilo, da bi nam povedal, da ne računa več na nas, ne pa, da o tem, da želi preoblikovati skupino, izvemo iz medijev. To je neetično in nevljudno," še pove Petrovec.