Konec maja in sredi junija so policisti Policijske postaje Izola na koprsko okrožno državno tožilstvo poslali dve kazenski ovadbi proti podjetju Čiščenje Aqua zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev in šikaniranja na delovnem mestu. O kršitvah pravic iz socialnega zavarovanja so podali zgolj poročilo, saj pri zbiranju obvestil niso ugotovili vseh znakov kaznivega dejanja. Ovadbi sta podani zaradi utemeljenega suma storitve osnovne oblike kaznivih dejanj, brez oteževalnih okoliščin, ki jih predvideva kazenski zakonik. Čiščenje Aqua je v lasti podjetja VUR, ki je v 100-odstotni lasti Uroša Vuge. Proti njemu kot odgovorni osebi so kazensko ovadbo na novomeško okrožno državno tožilstvo že januarja podali policisti Policijske postaje Trebnje zaradi zatajitve, to je protipravne prilastitve tuje premične stvari, ki je dana v zaupanje. To naj bi bile vse preiskave, ki jih je vodila oziroma jih vodi policija proti omenjenima podjetjema.
Ministrstvo za javno upravo ima zoper podjetje Čiščenje Aqua, v lasti podjetja VUR in z osnovnim kapitalom 7500 evrov, vložena zahtevka v višini okoli 50.000 evrov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje skupnih odškodninskih zahtevkov zoper podjetje VUR, ki ima 7500 evrov osnovnega kapitala, še ni izračunal.
Novi izvajalci čiščenja prostorov zavoda za zdravstveno zavarovanje so prevzeli vsaj 8 delavk, ki so tam delale že prej, pod drugim izvajalcem.
Milijonski posli, prazne plačilne liste
Podjetji VUR in Čiščenja Aqua sta lani prevzeli milijonska javna naročila za čiščenje javnih, državnih uradov in institucij. Že poleti in nato jeseni so delavke javne uslužbence, med katerimi so bili tudi zaposleni na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ministrstvu za javno upravo in na Fursu, opozarjale na nepravilnosti, o čemer smo pisali v preteklosti. Decembra je ministrstvo za javno upravo prekinilo pogodbo s Čiščenjem Aqua zaradi neopravljanja storitev, na zavodu za zdravstveno zavarovanje pa so bili soočeni s protipravno odpovedjo pogodbe in prenehanjem čiščenja, ki naj bi ga zagotavljalo podjetje VUR. A odgovori zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga vodi Marjan Sušelj, o tem, da so izplačila za storitve podjetju VUR lani odvajali tudi po nalogu za izvršbo Fursa, po sklepu sodišča podjetju Klintek, ki se ukvarja z dobavo čistilne opreme, in si tudi sami pobotali 8915 evrov zapadlih obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, kažejo tako na množičnost kršitev kot na to, da so javni organi dalj časa vedeli za nepravilnosti pri delovanju podjetij v lasti Uroša Vuge, ki po dostopnih podatkih sicer še vedno obstajata, imata pa blokirana računa.
Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, pojasnjujejo, da so že januarja zoper podjetje Čiščenje Aqua unovčili zavarovanje za dobro izvedbo dela v višini 30.297 evrov. Temu so dodali tudi zahtevka za plačilo pogodbene kazni in odškodnine v skupni višini 52.488 evrov. "Izračuni so bili izstavljeni v maksimalni vrednosti, ki jo predvideva pogodba," zagotavljajo na ministrstvu, ki je bilo skrbnik izvedbe javnega razpisa za čiščenje različnih javnih organov v krajih po celi Sloveniji. V začetku julija so pojasnili, da zahtevka ostajata neplačana in da "izvršba na račun še ni bila podana, je pa v načrtu realizacija le-te preko državnega odvetništva". Podjetje Čiščenje Aqua je sicer letos od javnih ustanov prejelo le manjši znesek od Krajevne skupnosti Žusterna v februarju, medtem ko je podjetje VUR letos od javnih institucij glede na podatke na aplikaciji Erar neposredno prejelo 19.488 evrov. Med največjimi javnimi plačniki podjetju v lasti Uroša Vuge je Dars, ki je podjetju še julija nakazal 2896 evrov. Ali je podjetje prejelo nakazila javnih organov tudi preko odstopa terjatev, ko so izplačila prek tretjih pravnih oseb izvrševali tako na ministrstvu za javno upravo kot na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ne vemo.
Lažna obljuba zaposlitve
Od junija naj bi na zavodu za zdravstveno zavarovanje čiščenje opravljalo podjetje Cleaning. Na Večer se je obrnila delavka, ki ji je bila na tej podlagi obljubljena zaposlitev, opravila je zdravstveni pregled in dala odpoved pri prejšnjem delodajalcu, nato pa sta skupaj s sodelavko izvedeli, da bo čistil nekdo drug. Na naša poizvedovanja, ali drži, da je čiščenje v Mariboru nekaj časa izvajal podizvajalec, kar je v neskladju z javnim naročilom zavoda za zdravstveno zavarovanje, so nam na ZZZS pojasnili, da so podjetje Cleaning "že pred časom pozvali, da nam posreduje dokazila o zaposlitvi čistilnega osebja, ki opravlja storitve na lokacijah". Ta dokazila, pravijo, so prejeli.
Kako izračunati škodo
V Delavski svetovalnici so v začetku letošnjega leta prvi opozorili na kršitve pravic po njihovi oceni več kot stotih delavk in delavcev, ki so čistili prostore javnih institucij prek podjetij VUR in Čiščenje Aqua. Laura Orel je prepričana, da bi veljalo zavarovanje za dobro izvedbo dela porabiti tudi za popravo kršitev, če izvajalec javnega naročila ne spoštuje socialne klavzule, ki obsega tudi delavske pravice. "Ministrstvo za javno upravo pripravlja študijo, ali bi se izplačalo neposredno zaposliti delavke in delavce, ki redno in kontinuirano delajo v prostorih javne uprave," spomni na koalicijsko obljubo vlade Marjana Šarca. "Pri izračunih bi morali nujno upoštevati vse stroške, škodo in dolgove, ki nastajajo pri različnih javnih institucijah zaradi nezakonitega izvajanja javnih naročil, da o škodi, ki nastane izigranim delavkam, ne govorim," pravi.
Taka javna institucija je tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer so včeraj pojasnili, da bodo končni znesek odškodninskega zahtevka, ki ga bodo vložili zoper podjetje VUR, vedeli šele avgusta, ko bodo izvedli še zadnja plačila za nadomestno čiščenje, ki so ga morali prek naročilnic zagotoviti potem, ko je podjetje VUR prenehalo izvajati javno naročilo. Po nepopolnih podatkih so v obdobju, krajšem od šestih mesecev, za čiščenje petim zunanjim izvajalcem plačali dobrih 155.000 evrov v petih območnih enotah. Na štirih lokacijah so izvajalci "prevzeli" osem delavk, ki so prostore zavoda za zdravstveno zavarovanje čistile že prej.
"Zavod za zdravstveno zavarovanje je zamenjal vsaj tri izvajalce na posamezni lokaciji v pol leta, saj gre za delo, ki ga stalno potrebujejo. Skrajni čas je, da prepoznajo, da bi bilo bolj transparentno, ekonomično in družbeno odgovorno, če bi delavke, ki pri njih delajo vsak dan, neposredno zaposlili," ponovi Laura Orel iz Delavske svetovalnice. "Državni organi bi morali biti zgled, tako glede spoštovanja delavskih pravic, zagotavljanja pogojev dostojnega dela kot pri odpravljanju prekarnosti," našteva učinke, ki bi jih imela neposredna zaposlitev.
