"Javni zavodi smo bili dolgo časa pod pritiskom očitkov, tudi v okviru kulturne politike, da imamo preveč zaposlenih," pojasni generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski in doda, da jih je odobritev ministrstva za kulturo, ki ga vodi Zoran Poznič, da lahko spremenijo kadrovski načrt in zaposlijo čistilke, ki so do sedaj delale prek čistilnega servisa, glede na prejšnje izkušnje prijetno presenetila. Gre za enega prvih primerov dobre prakse "insourcanja" delavk in delavcev v javni upravi v času vlade Marjana Šarca. Ta se je k zaposlitvi "outsourcanih" delavk in delavcev zavezala tudi v koalicijski pogodbi. "Odločili smo se, da bomo zaposlili tudi del varnostnikov. Del pa jih ne moremo, saj nimamo licence za opravljanje službe varovanja," opozori na določene sistemske ovire poslovna direktorica Barbara Štukelj.
Vsako delo šteje
"Že sedaj imamo zaposlena del čistilk in osebo, ki jih koordinira. Imamo opremo za čiščenje, saj je delno vgrajena v samo stavbo," pojasni Barbara Štukelj in s tem pove, da organizacijsko ne bo večjih sprememb. Del denarja, ki so ga sedaj dobili prek kulturnega ministrstva iz proračuna za splošne stroške in so z njim plačevali zunanje izvajalce, se bo prerazporedil v postavko plač.
Pomanjkanje kadra
V Cankarjevem domu je trenutno zaposlenih 157 delavk in delavcev, ki letno poskrbijo za 2500 prireditev. Pomanjkanje kadra čutijo predvsem med delavkami in delavci, ki skrbijo za izvedbo dogodkov, za luči, sceno in zvok, saj pogosto potekajo dogodki v vseh šestih dvoranah hkrati, pojasni generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Doda, da približno 37 odstotkov plač zaposlenih pokrijejo iz lastnega prihodka, tržne dejavnosti in prodaje vstopnic. K rednim javnim sredstvom v višini 5,5 milijona evrov so tako lani dodali 4,5 milijona evrov, ki so jih ustvariti sami, od tega pa so prek davkov in prispevkov nazaj v proračun vplačali 3,6 milijona evrov.
