Medtem ko v Sloveniji vladajo dolge čakalne vrste za osnovne preglede, diagnostiko in zdravljenje, so številni državljani prepričani, da se jim godi krivica, ker se iz javnega sistema financirajo tudi dragi posegi, ki po njihovem laičnem mnenju niso nujni za osnovno zdravljenje. Tako se je na portalu za pobude vladi oglasil državljan, ki je prepričan, da denimo sprememba spola v času dolgih čakalnih vrst in omejenih sredstev ne bi smela imeti prednosti pred nekaterimi drugimi medicinskimi ukrepi.
"Najprej naj se financirajo pregledi, zdravljenje in posegi, ki so nujni za zdravje. Ostali posegi naj ne imajo prednosti pred osnovnimi storitvami. Javni denar mora biti porabljen smiselno in pravično," je nad porabo proračuna prepričan pobudnik.
A iz ministrstva za zdravje odgovarjajo, da že igrajo po tovrstnih pravilih: "Javni zdravstveni sistem in s tem povezane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja temeljijo na medicinskih kriterijih in ne na osebnih preferencah posameznikov. Posegi, povezani s spremembo spola, so v mednarodnih medicinskih smernicah opredeljeni kot zdravljenje zdravstvenega stanja in ne kot estetska izbira posameznika."
Morda vas odgovor čudi, pa je ministrstvo dodalo pojasnilo, da postopek operativne spremembe spola v Sloveniji vključuje več korakov, ki se začnejo s pridobitvijo diagnoze in nadaljujejo s postopki, potrebnimi za kirurški poseg. Koraki so naslednji:
Koraki pri spremembi spola
1. Psihiatrična ocena strokovnjaka, ki je specializiran za spolno identiteto in traja približno dve leti.
2. Obravnava na interdisciplinarnem konziliju za potrditev spolne identitete pri Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, ki da soglasje k hormonski terapiji.
3. Hormonska terapija, ki pomaga pri fizičnih spremembah.
4. Življenje v novi spolni identiteti: pred operacijo je običajno, da oseba določen čas živi v svoji novi spolni identiteti (od enega do dveh let).
5. Kirurški poseg: ko so izpolnjeni vsi predpogoji, lahko oseba, če želi tudi fizično zamenjati spol, zaprosi za kirurški poseg.
"Postopek spremembe spola je torej dolgotrajen proces, vezan na postavitev diagnoze po mednarodni klasifikaciji bolezni, operativni poseg pa del postopka zdravljenja, vendar šele, ko so izpolnjeni vsi predpogoji, kar traja več let," tako razlagajo na ministrstvu in dodajajo, da med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja storitve estetskih posegov ne sodijo, razen če je poseg del zdravljenja po bolezni ali poškodbi ali če je glede na izvid ustreznega specialista potreben zaradi odprave funkcionalne prizadetosti organa. Primer je rekonstrukcija dojk, ki jo zdravstveno zavarovanje krije v primerih, ko je poseg medicinsko utemeljen – predvsem po zdravljenju raka dojke ali drugih bolezenskih stanj, ki povzročijo izgubo ali pomembno deformacijo dojke.
"Povečanje prsi pri spremembi spola praviloma ni del zdravljenja, ki ga plača ZZZS. V Sloveniji so pri medicinski tranziciji krite le tiste operacije, ki jih interdisciplinarni konzilij potrdi kot zdravljenje spolne disforije. To vključuje predvsem genitalne operacije in nekatere druge medicinsko nujne posege," zaključuje ministrstvo.