Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi lahko bil v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Slovenske oblasti je zato Bruselj pozval, naj v okviru proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo njena fiskalna politika skladna s pravili.
Bruselj je ocenil, da bi lahko bil osnutek proračunskega načrta Slovenije za prihodnje leto v neskladju z njenim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za obdobje 2025-28. V skladu s tem mora Slovenija rast očiščenih javnofinančnih izdatkov omejiti na 4,5 odstotka na leto. Letos bo lahko rast znašala največ 5,6 odstotka, leta 2026 pa 4,4 odstotka. Kumulativna rast izdatkov pa lahko glede na leto 2023 letos znaša 12,1 odstotka in 17 odstotkov leta 2026.
Glede na pretekli teden objavljeno jesensko gospodarsko napoved komisije, ki upošteva osnutek proračunskega načrta, bo kumulativna rast slovenskih očiščenih javnofinančnih izdatkov prihodnje leto znašala 19 odstotkov, kar pomeni odstopanje v višini 0,8 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP). Ob upoštevanju odstopne klavzule, namenjene zvišanju obrambnih izdatkov, pa bo odstopanje znašalo 0,2 odstotne točke BDP.
Pot gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov je v novem okviru ekonomskega upravljanja EU edini kazalnik za spremljanje upoštevanja fiskalnih pravil unije. Gre za javnofinančne izdatke brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, izdatkov v okviru porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.
Osnutke proračunskih načrtov za prihodnje leto je Bruselj ocenil v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU. Z objavo jesenskega svežnja dokumentov se je začel tudi nov letni cikel izvajanja evropskega semestra.
