Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.
Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021." Od komisije je bilo sicer v minulih mesecih v povezavi s tem vprašanjem slišati tudi precej močnejša sporočila.
V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.
Zaskrbljenost zaradi neimnovanja evropskih delegiranih tožilcev
Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.
V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a da njeni človeški viri ostajajo omejeni.
Poziv k zagotovitvi stabilnega financiranja STA
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova ter komisar za pravosodje Didier Reynders sta ob predstavitvi poročila slovenske oblasti pozvala k zagotovitvi stabilnega financiranja STA.
Jourova je dejala, da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo financiranje agencije. Gre za javno službo in v skladu s slovensko zakonodajo je treba za to storitev zagotoviti stabilno financiranje, da boste lahko novinarji opravljali svoje delo, je poudarila.
Ob tem je povedala, da so spremljali spontano donacijsko kampanjo Za obSTAnek, ki ji je sicer všeč, vendar pa mora kot komisarka izpostaviti, da takšna podpora javnemu mediju ni sistemska in zaželena rešitev.
Spomnila je tudi na odločitev komisije glede državne pomoči STA, ki so jo v Bruslju notificirale slovenske oblasti. Hiter odziv komisije v tem primeru po njenih navedbah jasno potrjuje, da komisija misli, da je pomembno zagotoviti zadostna sredstva za agencijo.
Tako sta komisarja odgovorila na vprašanje STA, zakaj v poročilu glede financiranja agencije piše zgolj, da so "nacionalni in mednarodni deležniki izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021", ko pa je bilo od komisije v minulih mesecih v povezavi s tem slišati precej močnejša sporočila.
"Če pogrešate močnejšo izjavo v poročilu, tu je moja izjava. Položaj tiskovne agencije spremljamo in pričakujemo, da bodo slovenske oblasti znova zagotovile stabilno financiranje, ki vam bo omogočilo, da opravljate svoje delo," je izpostavila Jourova.
Reynders je na novinarski konferenci znova pozval k čimprejšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, saj se krši zakonodaja. Če se to ne bo zgodilo zelo hitro, bo po poletju odločil o ukrepih, je napovedal.
"Jasno je, da smo pozni. Da smo prepozni," je poudaril. Zdaj analizirajo položaj v Sloveniji in nov postopek. Če bo Slovenija kršila zakonodajo, bodo premislili o postopku pred Sodiščem EU. Ker pa gre tudi za zaščito proračuna EU, bodo, če ta ne bo zagotovljena, premislili tudi o drugih orodjih, je še dejal.
V EU sicer od januarja velja uredba o pogojevanju koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisija je za jesen napovedala prve korake na podlagi te uredbe. Sloveniji tako v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev grozi tudi zamrznitev evropskih sredstev.
Majhno število obsodb zaradi korupcije
Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.
V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.
Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.
EPP: Slediti mora ukrepanje
V politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) so objavi poročila pozvali k ukrepanju proti tistim, ki ne spoštujejo vladavine prava. Poudarili so, da "izpostavlja demokratične pomanjkljivosti in nazadovanje v EU".
EU po njihovih besedah temelji na vladavini prava. Grožnje vladavini prava spodkopavajo pravne, politične in ekonomske temelje EU. Pomanjkljivosti v eni članici vplivajo na druge članice in EU kot celoto, so dodali.
"Medtem ko pozdravljamo poročilo, verjamemo, da to ni dovolj. Izdali smo opozorila, a niso bila slišana. Če opozorila niso upoštevana, mora slediti ukrepanje. Članice EU morajo odločno ukrepati proti tistim, ki zlorabljajo vladavino prava," so poudarili v EPP.
S&D: Slovensko predsedstvo naj izda priporočila za Madžarsko in Poljsko
Objavo poročila so pozdravili tudi v drugi največji politični skupini v parlamentu socialistov in demokratov (S&D), pri čemer pa so izpostavili pomanjkanje priporočil vladam za odpravo pomanjkljivosti. "Brez specifičnih priporočil vladam poročilo o vladavini prava ne bo doseglo celotnega svojega potenciala," so poudarili.
Glede napadov na svobodo medijev in neodvisnost pravosodja so opozorili, da ti niso enaki v vseh državah članicah. Razmere na teh področjih se stalno poslabšujejo na Madžarskem in Poljskem, so dodali.
"Slovensko predsedstvo pozivamo, naj Svet EU na podlagi tega poročila postopek po 7. členu proti Poljski in Madžarski premakne v naslednjo fazo in izda priporočila," so poudarili. Obenem so opozorili, da zadnji napadi na novinarje in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev tudi v primeru Slovenije kažejo, da "ne smemo čakati".
Renew: Potrebni so ukrepi
K ukrepanju in pripravi priporočil pa so pozvali tudi v politični skupini liberalcev (Renew). "Naša skupina poudarja, da je treba ugotovitve poročila povezati s konkretnimi ukrepi - kjer je treba - s pravnimi postopki in pogojevanjem sredstev," so poudarili.
Skupina Evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi letni cikel nadzora s priporočili, časovnico in cilji. "Vladavina prava je v nevarnosti, številni državljani pričakujejo hitro ukrepanje institucij EU. Vsa dejstva so na mizi, zdaj gre za vprašanje konkretnih dejanj, kot je pogojevaje evropskih sredstev z vladavino prava," so poudarili v skupini liberalcev.
Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covida-19 na vladavino prava.
Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno izpostavljala posameznih držav.
Tudi tokrat v Bruslju poudarjajo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.
Stanje na ravni EU boljše ali slabše?
Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v uniji v minulem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo.
Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.
Dialog na podlagi tega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU, povezanih z vladavino prava. Drugi je postopek po 7. členu v primeru Madžarske in Poljske, ki je že dolgo v zastoju. Tretji pa dogajanje v povezavi z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
