Dve vrsti živil sta se zadnja leta razmahnili na trgovskih policah - beljakovinska in tista brez sladkorja. "Zero", "zero sugar", "max" in podobne označbe lahko najdemo denimo na sladkih pijačah, ki namesto sladkorja vsebujejo sladkorne nadomestke in aditive (npr. umetna sladila, sirupe, poliolne spojine). "Presnovni in dolgoročni učinki teh nadomestkov so lahko enako ali celo bolj škodljivi kot klasični sladkor. Ker ti nadomestki niso pravno opredeljeni kot sladkor, so izdelki z označbo 'brez sladkorja' formalno skladni z zakonodajo, hkrati pa zavajajo potrošnike, zlasti starše in otroke," je prepričan eden od pobudnikov vladi, da bi se tovrstne izdelke označevalo strožje oziroma drugače kot zdaj, ko velike označbe "brez sladkorjev" namigujejo na bolj zdravo obliko določenega živila.
No, na ministrstvu za kmetijstvo so prepričani, da je zakonodaja že zdaj dovolj jasna in da ne gre za zavajanje potrošnikov. Kot pravijo, je sodeč po evropski uredbi dovolj to, da so tovrstna sladila označena na seznamu sestavin, čemur mora slediti še ime sladila ali njegova številka E. Še več: na seznamu sestavin mora biti tudi označeno, da gre za izdelek "s sladilom" oziroma "s sladkorjem in sladilom".
Veljajo pa tudi nekatere omejitve, katerim živilom je tovrstna sladila sploh dovoljeno dodajati. Tako je dodajanje sladil hrani za dojenčke in majhne otroke strogo omejeno tako količinsko kot po naboru dovoljenih sladil. Tudi označba "brez sladkorja" je strogo regulirana in se jo lahko izdelku pripne le ob upoštevanju predpisov.
Na nas pa torej ostaja, za katero obliko izdelka se bomo odločili.
