Brez osnovne šole, brez socialnih pravic? Diskriminacija, pravi ministrstvo

Kaj bi se zgodilo, če bi država kot pogoj za socialne pravice predpisala dokončano osnovno šolo? In zakaj tega ne stori? Preverili smo ...

Rigorozni ukrepi ne bi zadostili ustavnim pogojem, da mora zakonodajalec omogočati človeka dostojno življenje. 
Rigorozni ukrepi ne bi zadostili ustavnim pogojem, da mora zakonodajalec omogočati človeka dostojno življenje. 
Unsplash
Datum 13. januar 2026 13:49
Čas branja 2 min

Čeprav je v Sloveniji osnovnošolsko izobraževanje obvezno, ga nekateri posamezniki ne zaključijo. Problematika je še posebej pereča v romski skupnosti, saj po podatkih Amnesty International več kot 60 % Romov v Sloveniji ni dokončalo osnovne izobrazbe. Med pobudami vladi se je tako znašel predlog, da bi bila osnovnošolska izobrazba obvezna, če bi želeli posamezniki črpati državne oblike pomoči in dodatkov ter na splošno bonitete, ki jih država ponuja. A Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlog zavrača. Zakaj? 

"Namen vseh oblik socialne pomoči, dodatkov (otroških, varstvenih) ter drugih ugodnosti in subvencij je zagotoviti osnovne ravni socialne varnosti za prebivalce. Pogoj vezanosti na izobrazbo bi lahko pomenil diskriminacijo in kršitev načela enakosti pred zakonom," opozarjajo na ministrstvu, kjer se zavedajo tudi, koliko dodatne administracije bi takšen ukrep prinesel: "Potrebna bi bila tudi obsežna administracija za preverjanje izjem, kar povečuje stroške in kompleksnost."

Kot dodajajo na ministrstvu, bi bika za roge - beri problematiko (ne)izobrazbe - zagrabili na drugačen način: "Bolj smiselno je uvajati pozitivne spodbude in aktivacijske ukrepe, ne pa kaznovati z odvzemom osnovnih pravic, saj to lahko poglobi revščino in socialno izključenost."

Po njihovem mnenju predlagan predlog niti ne vsebuje rešitve, ki bi omogočala hiter in učinkovit odziv na potrebe ljudi z namenom zagotovitve močne varnostne mreže za posameznike in družine v ranljivih situacijah, zato predlog ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo. "Spremenjena družbena razmerja zahtevajo razvoj in prilagajanje socialnovarstvenega sistema tako, da omogoča hiter in učinkovit odziv na potrebe ljudi, ki bo zagotavljal močno varnostno mrežo za posameznike in družine v ranljivih situacijah," še zaključujejo na ministrstvu in poudarjajo, da ustava zavezuje zakonodajalca prilagajati sistem socialnega varstva spremenjenim razmeram v družbi s ciljem, da omogoči človekovega dostojanstva vredno življenje. Predlog pa tega ne bi storil. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
51%
409 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
5 glasov
Andreja Hoivika.
3%
26 glasov
Dejana Kaloha.
1%
4 glasov
Vido Čadonič Špelič.
9%
73 glasov
Jožefa Horvata.
3%
21 glasov
Anžeta Logarja.
3%
22 glasov
Evo Irgl.
2%
16 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
2%
12 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
8 glasov
Miho Kordiša.
5%
43 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
17 glasov
Nekoga drugega.
2%
19 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
16%
125 glasov
Skupaj glasov: 800
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.